Poleg redno zaposlenih bo dela izvajalo še 1.500 zunanjih izvajalcev. Foto: Goran Rovan
Poleg redno zaposlenih bo dela izvajalo še 1.500 zunanjih izvajalcev. Foto: Goran Rovan
Letošnja vzdrževalna dela bodo trajala 35 dni. Foto: Goran Rovan
Zamenjali bodo tudi glavni transformator. Foto: Goran Rovan
Vodstvo Nuklearne elektrarne Krško je predstavilo obratovanje od zadnjega remonta in predvidene dejavnosti ob letošnjem remontu. Foto: Goran Rovan
Remont v jedrski elektrarni Krško

V času letošnjega remonta, ki bo predvidoma trajal 35 dni, se končuje tudi zakonsko določen 10-letni varnostni pregled, ki je eden izmed pogojev za podaljšanje obratovanja jedske elektrarne, zato bodo opravili tudi več preventivnih pregledov in nadgradenj sistemov za njeno varnost. Remont je namreč ob obratovanju elektrarne v 18-mesečnem ciklusu izredno delovno intenzivno obdobje, saj morajo opraviti menjavo goriva - tudi tokrat bodo zamenjali 56 gorivnih elementov -, opravili pa bodo še preventivne preglede in vzdrževalne posege ter modernizacijo sistemov in opreme.

Letos bodo v jedrski elektrarni opravili nekatere večje vzdrževalne posege, kot so: izpiranje usedlin uparjalnikov, zamenjava vodil detektorjev za meritev porazdelitve moči v jedrski sredici, desetletni remont visokotlačne turbine, meritve debeline cevovodov sekundarne strani z ultrazvočno metodo in po potrebi še zamenjava cevovodov, zamenjava varnostnih 125-voltnih baterij proge A in 220-voltnih baterij za napajanje drugih sistemov.

Kot po navadi bodo med remontom opravili tudi vrsto testiranj in vgradili precej nove opreme ter nadgradili sisteme za varnejše in stabilnejše obratovanje v prihodnje. Tako bodo skladno z dolgoročnim načrtom naložb izvedli kar 30 večjih modifikacij, ki za NEK pomenijo nadaljevanje intenzivne tehnološke nadgradnje. Tako bodo med drugim obnovili štiri 400-kilovoltna daljnovodna polja, zamenjali glavni transformator nazivne moči 400 MVA z novim transformatorjem moči 500 MVA, zamenjali sistem meritve temperature reaktorskega hladila, posodobili izolacijske ventile glavnih parovodov, končali projekt nadgradnje sistema zaznave požarov, zagotovili varen dostop v reaktorski bazen v zadrževalnem hramu ter zamenjali osem ventilov za nastavitev pretoka varnostnega vbrizgavanja v reaktorski hladilni sistem.

Izpeljana bosta tudi prva dva večja projekta iz Programa nadgradnje varnosti. Vgradili bodo sistem za odzračevanje in razbremenitev zadrževalnega hrama, ki zagotavlja minimalni izpust radioaktivnih produktov v okolje za primer malo verjetnih težkih nesreč. Osnovni cilj modifikacije je ohranjati celovitost zadrževalnega hrama, tako se ta ob takšni nesreči nadzorovano tlačno razbremeni prek filtrov. Z vgradnjo pasivnih avtokalitskih sežigalnih peči za vodik pa bodo omejili koncentracijo eksplozivnih plinov (vodika in ogljikovega monoksida) v zadrževalnem hramu.

Tokratni remont bo poleg 620 zaposlenih v NEK-u opravljalo še 1.500 zunanjih izvajalcev. Ti so bili letos še izbrani na podlagi dolgoletnih sporazumov. Zdaj pa je jedrska elektrarna že v sistemu javnega naročanja, kar zanjo pomeni več dela in dolgotrajnejše postopke, verjetno pa tudi dražje storitve. V jedrski elektrarni bodo po remontu zagotovili dodaten prostor v začasnem skladišču NSRAO, saj se končno odlagališče še vedno ni začelo graditi.

Jedrska elektrarna je v zadnjem gorivnem ciklusu dobro obratovala
Nuklearna elektrarna Krško bo tako uspešno sklenila svoj 26. gorivni ciklus, ki se je začel po koncu remonta 27. maja 2012. To je šesti zaporedni 18-mesečni gorivni ciklus. Kot so zapisali v gradivu za medije, je elektrarna obratovala varno in stabilno ob doslednem upoštevanju upravnih omejitev glede vplivov na okolje. Poslovali so družbeno odgovorno, zakonito in gospodarno - skladno z gospodarskim načrtom - ter dosegli zastavljene obratovalne cilje.

V zadnjem gorivnem ciklusu je proizvedla 7.937.460 megavatnih ur neto električne energije, kar je na ravni načrtovane proizvodnje za to obdobje. Tudi za lansko in letošnje poletje ugotavljajo, da so bili pretoki reke Save zaradi pomanjkanja padavin in visokih temperatur nizki. Zahvaljujoč dobri koordinaciji vodnega režima s pomočjo hidroelektrarn na Savi in polni pripravljenosti lastnih hladilnih zmogljivosti, je elektrarna obratovala s polno močjo in tudi skladno z upravnimi omejitvami. Jeseni 2012 je bila potrebna ročna zaustavitev elektrarne zaradi povečanja naplavin v Savi in posledično poslabšanih pogojev hlajenja glavnega kondenzatorja. Februarja letos pa se je samodejno zaustavila zaradi mehanske poškodbe izolacijskega ventila na glavnem parovodu v sekundarnem delu elektrarne. Med 26. gorivnim ciklusom je bilo v začasno skladišče za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke uskladiščenih 229 paketov oziroma 49,365 m3 teh odpadkov. V tem skladišču je bilo tako konec avgusta uskladiščenih 3.913 paketov z okvirno prostornino 2.281,209 m3. Prostornino nastalega odpada skušajo zmanjšati z različnimi načini obdelave (stiskanje, sežiganje, taljenje).

V letu 2012 je skupni kazalnik obratovalne učinkovitosti, ki lahko dosega vrednosti od 0 do 100, za Nuklearno elektrarno Krško znašal 97,48 in potrjuje uspešnost njenega obratovanja. Kot je znano, je Svetovno združenje jedrskih operaterjev (WANO) v svojem programu kazalnikov obratovalne učinkovitosti definiralo osem kazalnikov, ki ponazarjajo obratovanje jedrskih elektrarn z vidika varnosti, zanesljivosti, obratovalnih zmožnosti, nastajanja odpadkov, varnosti osebja itd. Skupni kazalnik obratovalne učinkovitosti tako prikazuje uspešnost obratovanja jedrske elektrarne in upošteva vse WANO-kazalce z določeno utežno vrednostjo.

Za MMC Goran Rovan

Remont v jedrski elektrarni Krško