Pedagoški inštitut se je odzval na peticijo, ki jo je konec januarja objavilo društvo Svet staršev in ki je nastala, kot so navedli v omenjenem društvu, zaradi skrbi za otroke, ki vstopajo v slovenski šolski sistem, za katerega pa že "generacije pred nami opozarjajo, da ni v redu".

Avtorji peticije, zbrali so podpise že več kot 20.000 ljudi, med drugim predlagajo zmanjšanje obsega učne snovi in domačih nalog, manj številčnega in več opisnega ocenjevanja, ukinitev nacionalnega preverjanja znanja oziroma njegovo preobrazbo v t. i. kompetenčne teste, uvedbo sprejemnih izpitov za srednjo šolo in fakultete, ukinitev mature in zmanjšanje števila učencev v razredu na največ 24. Pri zmanjšanju količine učne snovi pa denimo predlagajo izločitev "balasta" iz učnih načrtov …

Stroka predlogom, vsaj glede na dosedanje odzive, ni preveč naklonjena oz. se jim ne zdijo povsem smiselni. Pedagoški inštitut pa je ob tem predstavil tudi rezultate mednarodnih primerjalnih raziskav znanja.
"Ko danes govorimo o šolskem sistemu v Sloveniji (raven osnovne in srednje šole), nas mednarodne primerjave po povprečnih (kognitivnih) dosežkih učencev in dijakov praviloma uvrščajo nad povprečja sodelujočih izobraževalnih sistemov, ponekod tudi pred sisteme, s katerimi se želimo primerjati," so zapisali in dodali, da je za celovito predstavo o slovenskem šolskem sistemu treba pogledati še druge dejavnike, kot so domače okolje, šolsko okolje, nacionalno okolje tudi v mednarodni perspektivi.

Stroka predlogom, vsaj glede na dosedanje odzive, ni preveč naklonjena oz. se jim ne zdijo povsem smiselni. Pedagoški inštitut pa je ob tem predstavil tudi rezultate mednarodnih primerjalnih raziskav znanja.

"Ko danes govorimo o šolskem sistemu v Sloveniji (raven osnovne in srednje šole), nas mednarodne primerjave po povprečnih (kognitivnih) dosežkih učencev in dijakov praviloma uvrščajo nad povprečja sodelujočih izobraževalnih sistemov, ponekod tudi pred sisteme, s katerimi se želimo primerjati," so zapisali in dodali, da je za celovito predstavo o slovenskem šolskem sistemu treba pogledati še druge dejavnike, kot so domače okolje, šolsko okolje, nacionalno okolje tudi v mednarodni perspektivi.

Četrtošolci ne berejo radi

Eva Klemenčič, vodja centra za uporabno epistemologijo pri Pedagoškem inštitutu, je navedla nekaj podatkov iz različnih mednarodnih raziskav znanja in okoliščin učenja osnovnošolcev in dijakov.

Tako je raziskava TIMSS 2015 pokazala, da je letno število ur in dni pouka v celem letu v četrtem razredu osnovne šole med najnižjimi med vsemi sodelujočimi izobraževalnimi sistemi. Števili ur za pouk matematike in naravoslovja sta razmeroma primerljivejša z drugimi izobraževalnimi sistemi, še vedno pa nižji od mednarodnega povprečja. Rezultati v Sloveniji pa kažejo, da delež obravnave snovi, vsaj pri matematiki, v zadnjih letih pada.

Glede na podatke PIRLS 2016 so slovenski četrtošolci na repu izobraževalnih sistemov pri deležu otrok, ki radi berejo. Rezultati TIMSS 2015 tudi kažejo na to, da matematike izrazito ne mara dve tretjini osmošolcev, največ med vsemi sodelujočimi izobraževalnimi sistemi (povprečje je tretjina). Prav tako učenci in dijaki, kot navajajo na Pedagoškem inštitutu, na vseh ravneh manj cenijo znanje kot vrstniki v drugih izobraževalnih sistemih.

Slovenski starši med najbolj nezadovoljnimi s šolstvom

Na drugi strani so tudi starši slovenskih šolarjev med najbolj nezadovoljnimi s šolskim sistemom. S šolo je zelo zadovoljnih le malo manj kot tretjina, 27 odstotkov staršev četrtošolcev. Manjše zadovoljstvo s šolo je le še v Južni Koreji, kjer je s šolo zadovoljnih 17 odstotkov staršev, in na Japonskem, 7 odstotkov. Na Finskem je denimo s šolo zadovoljnih malo več kot polovica staršev, 54 odstotkov staršev. Mednarodno povprečje zadovoljstva je glede na raziskave 60 odstotkov.

Nezadovoljstvo s šolskim sistemom na Japonskem in v Južni Koreji pa je nekoliko drugačno kot v Sloveniji, saj tam veliko pričakujejo od šolarjev in razmišljajo, kako bi jim šola lahko dala še več. V Sloveniji pa pričakovanja staršev, kaj naj bi dosegli njihovi otroci, kakšno izobrazbo, niso tako visoka kot na Japonskem.

"Pričakovanja so pri nas nižja kot v tujini. Naši starši za svoje otroke pričakujejo manjšo stopnjo izobrazbe kot starši po svetu. Na Japonskem in Koreji so sicer realistični v pričakovanjih, vendar pa pričakujejo vsaj 2. bolonjsko stopnjo izobrazbe. Pri nas pa veliko staršev reče, da bodo zadovoljni z dokončano visoko, višjo ali poklicno šolo. To je tudi potrebno vkomponirati v opazovanja odnosa staršev do šole," je opozorila Barbara Japelj Pavešić sPedagoškega inštituta.

Če pouka ni, ne more biti kakovosti

"Rezultati raziskav kažejo zanimivo sliko. Podatek, ki smo ga lahko slišali, da imamo očitno v Sloveniji majhno število ur pouka, ni nekaj novega. Količina pouka v Sloveniji je manjša kot v primerljivih državah," je predstavljene rezultate iz mednarodnih raziskav komentiral Damijan Štefanc z oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete.

"Na drugi strani smo slišali, da so dosežki in znanje učencev odvisni od kakovosti pouke. Če pouka nič ni, ne more biti kakovosti. Učitelji, ki morajo pripeljati učence pri pouku do kakovostnega znanja v nekem določenem času, so precej odvisni od tega časa. Delež snovi, ki jo obravnavajo pri pouku, je precej manjši od drugih držav, kar je logična konsekvenca tega, da imamo v Sloveniji manj pouka kot kje drugje," je še med drugim poudaril.

Štefanc je tudi izrazil svoje mnenje glede peticije Sveta staršev in dejal, da je peticija neki "krik", da nismo z nečem zadovoljni ter da je vsaka peticija legitimna in dobrodošla. Vendar je odvisno, kako se odzoveta stroka in politika, ki imata po njegovem sistemsko odgovornost. "Bolj ključno je, kaj se bo dogajalo na tej ravni," je še poudaril.