Strokovnjakinja za lokalno samoupravo s Fakultete za družbene vede Simona Kukovič ocenjuje, da na letošnjih lokalnih volitvah etablirane politične stranke niso opravile svojega dela in niso ponudile dovolj močnih, prepoznavnih in prepričljivih kandidatov, zato izidi niso presenetljivi. Pravi zmagovalci so tako nestrankarski kandidati, dodaja.

V strankah zadovoljni
Med strankami je torej največ županov dobila stranka SLS, ki je junija izpadla iz državnega zbora. Lokalne volitve jo tako navdajajo z optimizmom. Predsednik SLS-a Franc Bogovič pravi, da je v drugem krogu županskih volitev sodelovalo 16 kandidatov, ki so bili na listi SLS-a ali pa jih je stranka podprla. Izvoljenih je bilo deset, med njimi šest samostojnih kandidatov SLS-a. Spomnil je, da je bilo v prvem krogu izvoljenih 40 županov, ki so se v volilno tekmo podali na listi SLS-a ali z njegovo podporo.

Zadovoljni so tudi v SDS-u, v stranki pa poudarjajo, da bo občine prihodnja štiri leta vodilo 67 županj in županov z njihovo podporo. S svojimi več kot 550 predstavniki bo SDS zastopan v vseh mestnih občinah in skoraj vseh drugih občinah, še navajajo.

Z izidom je prav tako zadovoljen predsedujoči SD-ju Dejan Židan, saj ima SD enako število županj in županov, kot jih je imel leta 2010. V teh časih, ko se daje prednost neodvisnim kandidatom in listam, je to uspeh, meni Židan.
Brez svojega župana so ostali v zmagoviti stranki državnozborskih volitev - Stranki Mira Cerarja.

  1994 

  1998 

 2002 

 2006 

2010 

2014

LDS

23

22

 28

17

 13

SLS  

27

39

45

49

41

31

SD 

13

11

SDS 

19

21

SKD, NSi 

20

21

DeSUS 

Druge stranke

Neodvisni

Koalicije

Skupaj 

193

210

208

Število županj malo večje
Čeprav velja lokalna raven za najlažjo vstopno točko žensk v politiko, pa še vedno ostaja to igra moških, ob tem opozarja asistentka na katedri za analizo politik in javno upravo na Fakulteti za družbene vede Simona Kukovič. "Pri volitvah za funkcijo župana nimamo spolnih kvot, kot je to na primer pri volitvah v državni zbor, in posledično se kaže realno stanje zanimanja žensk za (lokalno) politiko, kar pa se mi ne zdi nič drastičnega. Kljub temu moramo poudariti, da se je število županj v primerjavi z lokalnimi volitvami leta 2010 vendarle povečalo," je še poudarila.

Volilna udeležba
Glede volilne udeležbe je ocenila, da je nedeljska - če primerjamo volilno udeležbo prvega in drugega kroga - presenetljivo dobra. Vzrok je tudi "precej zaostrena predvolilna kampanja pred drugim krogom volitev v nekaterih občinah. Glede na to, da sta se v občinah potegovala za mesto župana le dva protikandidata, ki sta vsak po svoje nagovarjala in mobilizirala svoje podpornike, pa je k takšni volilni udeležbi verjetno pripomogel tudi občutek občanov o večji teži njihovega glasu."

Udeležba v 1. krogu 

Udeležba v 2. krogu

1994

61,10 % 

50,10 %

1998

58,27 % 

51,64 %

2002

72,08 % 

67,18 %

2006

58,22 %

53,16 %

2010

58,98 %

48,81 %

2014

45,23 %

43,19 %