Pojasnil je, da ima vsak pravico, da se odloči za izstop iz skupine, saj gre za prostovoljno delo, a delo komisije poteka tako, da pravih razlogov za izstop ne vidi.

Odstopa Jelinčiča in Pavlihe sta se zgodila, potem ko je prišlo na dan, da Hrvaška že od začetka leta izvaja novi pravilnik o mejah na ribiškem morju, ki predvideva mejo po sredini Piranskega zaliva. Slovenija je po Pahorjevem vedenju v povezavi s tem diplomatsko noto poslala v petek.

Profesor mednarodnega prava Marko Pavliha je izstopil tako iz širše posvetovalne skupine kot iz ožje pravniške podskupine, ki delujeta pod okriljem ministrstva za zunanje zadeve. Zapisal je, da so se v zadnjih mesecih okoliščine tako poslabšale, da zaradi strokovnih, etičnih in povsem človeških razlogov ne more več sodelovati pri "kuhanju zadnje večerje na podlagi slabega recepta".

"MZZ in vlada skušata zavreti polemiko v javnosti"
Poslanec SNS-a Zmago Jelinčič je izstopil iz podskupine za pravičnost, ki prav tako deluje v okviru posvetovalne skupine za arbitražo, saj so bili po njegovih besedah pred nastankom skupine njeni nameni opredeljeni precej drugače, kot se kažejo danes, o čemer je v pismu obvestil ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja. Odločitev skupine za zgodovinsko, pravniško in "pravičniško" podskupino po Jelinčičevem mnenju kaže na to, da skušata MZZ in vlada z njimi predvsem pridobiti čas ter z vključitvijo nekaterih posameznikov v delo skupine vsaj delno zavreti polemiko v javnosti.

Sestava skupin kaže, da glavni namen ni bil varovanje slovenskega nacionalnega prostora in zagotavljanje njegove celovitosti na osnovi mednarodnega prava, ampak zgolj slovenski vladi pripraviti argumente, pa čeprav nekompetentne, je dejal Jelinčič.

Jelinčiča izstopi iz skupine ne čudijo
Poslanca ne čudi, da je sodelovanje v skupini - obeh sestankov, ki sta bila, se Jelinčič ni udeležil - že na začetku odklonil France Bučar, pozneje pa še Andrej Lenarčič, v sredo pa še Marko Pavliha.

Jelinčič je na novinarski konferenci dejal, da vlada očitno noče urediti mejnega vprašanja s Hrvaško na način, ki bi ustrezal mednarodnemu pravu in zgodovinskim dejstvom, saj ne pozna oziroma noče poznati dokumentov, na osnovi katerih bi to lahko naredila. Jelinčič se zavzema za to, da bi vlada odstopila od arbitražnega sporazuma, kar ji po njegovih besedah omogoča dunajska konvencija o pogodbenem pravu, saj je Hrvaška po njegovih besedah večkrat kršila sporazum. Za Jelinčiča je edini relevanten dokument, ki določa slovenski nacionalni prostor, manifest cesarja Karla iz leta 1918.