Danes dopoldne je Fak (dobitnik medalje na zadnjem svetovnem prvenstvu in na olimpijskih igrah) v Ljubljani urejal zadnje malenkosti, da bo postal Slovenec. 23-letni biatlonec je prejšnji teden po številnih zapletih prejel soglasje Hrvaške biatlonske zveze, da lahko nastopa za drugo državo. Na izpisnico je čakal več mesecev, medtem pa s slovensko reprezentanco, s katero sodeluje že tretje leto, pridno treniral. Hrvati so sprva zahtevali denarno odškodnino, vendar so se na koncu zadovoljili z obljubo, da jim bo Slovenija pomagala pri razvoju biatlona na Hrvaškem.

Kakšni so vaši cilji v letošnji sezoni?
Želim biti konstantno pri vrhu. Če bi bil na koncu med 15 v skupnem seštevku svetovnega pokala, bi bil res zadovoljen. Vrhunec zime je svetovno prvenstvo, vendar bi morda še raje videl, da bi bil v najboljši formi na Pokljuki, na domačem prizorišču.

Zakaj vam Pokljuka toliko pomeni?
Tam se počutim enkratno. Hotel, ki ga imamo na stadionu, je enkraten primer najboljše ponudbe ne le pri nas, ampak v svetu. To je kar moj drugi dom, saj večino priprav opravimo na Pokljuki. Ozračje je domače, osebje zelo prijazno.

Slovenci zdaj kar pričakujemo, da boste ponovili uspehe iz prejšnjih sezono. Je pritisk že prevelik?
Ne, ni prevelik. Prav je, da veliko pričakujete, saj je na vseh športnikih pritisk. Imam svoja pričakovanja, in če bom jaz zadovoljen, verjamem, da bodo tudi drugi.

Do Hrvaške biatlonske zveze po vseh zapletih gotovo gojite precej zamer ...
Seveda. V medijih je bilo zapisano, da sem izdal Hrvaško. V resnici me je Hrvaška biatlonska zveza izdala, ker mi ni hotela dati izpisnice. Vsa tista nakladanja o pogojih ... Ne morem verjeti, da govorijo takšne traparije.

Očitno jim je šlo le za denar ...
Sigurno. Že deset let delam z istimi ljudmi in jih dobro poznam. Morda lahko preostalim predstavijo drugačno sliko, meni je ne morejo.

Doma ste iz Mrkopalja v Gorskem kotarju. Kakšen kraj je to? Ste zelo navezani nanj?
To je kraj s kakšnimi tisoč ljudmi. Mirno mesto ... Tam mi je najlepše, tam sem doma, tam imam prijatelje. Sem v hribih, a hkrati imam do morja le 45 minut. Tudi s kolesom se kdaj odpeljem na morje. Na Reki imam precej prijateljev.

Vas na Reki prepoznajo ljudje na ulici? Kakšni so sicer odzivi na Hrvaškem po vašem prestopu?
Na Reki me poznajo. V tej zgodbi so vsi na moji strani. Vedo, kakšne so razmere na Hrvaškem, kakšne v Sloveniji in kaj potrebujem za uspešno nadaljevanje kariere. Gotovo pa bo tudi nekaj negativnih odzivov, a verjetno nihče ne bo prišel do mene s slabimi nameni. Raje se bodo skrivali pod psevdonimi na spletnih forumih. To so pač 'mamine maze', ki nimajo drugega dela.

Na letošnjih olimpijskih igrah ste v šprintu osvojili bron, Klemna Bauerja pa premagali le za 3,4 sekunde. Kako danes gledati na 14. februar 2010?
Tako je pač v športu. Priložnosti za olimpijsko medaljo je malo. Jaz sem brezhibno opravil svoj strelski nastop, on je enkrat zgrešil, kar je bilo usodno.

Ste specialist za velike tekme. V čem je skrivnost. Menite, da ste enostavno mirnejši od konkurence?
Mogoče res. Znam se umiriti. Če se ne bi znal, bi tudi ob teh zadnjih razpletih že nekajkrat znorel.

Ste tudi v življenju tako mirni, ali pa se vendarle kdaj razjezite?
Včasih se, ampak po navadi vse skupaj zbiram v sebi in se spraznim na treningu. Jezo moraš znati usmerjati.