Dodik je po srečanju za radio Republike Srbske dejal, da so se na pogovorih strinjali, da ni alternative miru. "Iščemo razumevanje za politične procese," je dodal.

Erdoganu je še povedal, da ne priznava visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH Christiana Schmidta, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Dodikov urad je pred pogovori sporočil, da bo aktualna tema politična kriza v BiH-u. "Prepričan sem, da je Erdogan doslej dobival napačne in enostranske informacije o stanju v BiH-u," je v ponedeljek dejal Dodik in izrazil prepričanje, da Erdogan ne želi narediti česa, kar bi šlo na škodo drugih narodov v BiH-u, zato v tem smislu vidi prostor na pogovor.

Erdogan kot predsednik pretežno muslimanske Turčije velja za ključnega zaveznika Bošnjakov in se je prejšnji teden o aktualnih razmerah že pogovarjal z vodjo glavne bošnjaške stranke SDA Bakirjem Izetbegovićem. Po napovedih naj bi v kratkem v Ankaro na srečanje z njim odpotovala tudi bošnjaški in hrvaški član predsedstva BiH-a, Šefik Džaferović in Željko Komšić.

Sorodna novica Janša in Dodik govorila o razmerah v BiH-u

Izetbegović je sicer po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu v ponedeljek dejal, da bi lahko Erdoganovi dobri odnosi s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in Dodikom koristili Bošnjakom in BiH-u kot celoti, saj bi lahko pomagali razrešiti politične spore med tremi narodi.

Obenem je spomnil na nedavno pobudo hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, da bi Turčija, Hrvaška in Srbija prevzele vlogo posrednic v sporu v BiH-u. A po njegovih besedah to za Bošnjake in tudi za Erdogana ni bilo sprejemljivo, saj ima BiH svoje institucije za reševanje sporov.

Predstavnik mednarodne skupnosti: Grožnja velika kot še nikoli

Predstavniki Republike Srbske so po, kot pravijo, vsiljenem zakonu o prepovedi zanikanja vojnih zločinov in genocida v Srebrenici, najprej začeli bojkotirati skupne institucije, Dodik pa je napovedal, da bo ta entiteta ustanovila svoje pravosodne organe, carino in vojsko. Pristojnosti za slednjo so na raven države sicer prenesli konec leta 2005.

Dodik omenjene osrednje državne institucije že nekaj mesecev razglaša za nezakonite in nepristojne. Obenem je sicer večkrat poudaril, da Republika Srbska ostaja zavezana ustavni ureditvi BiH-a, ki jo sestavljata dve entiteti (ob RS še Federacija BiH-a) in trije suvereni narodi, in da nima namena destabilizirati države.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Christian Schmidt je v nedavnem poročilu presodil, da je grožnja daytonskemu mirovnemu sporazumu in celovitosti BiH-a velika, kot še ni bila. Kot posebej nevarno je izpostavil Dodikovo grožnjo z umikom srbskih enot iz vojske BiH-a in vzpostavitvijo posebne srbske vojske. To je Schmidt opredelil kot odcepitev brez uradne razglasitve odcepitve.

Zaradi svaril se je v zadnjem času v BiH-u znova bolj angažirala mednarodna skupnost. Vsi trije člani predsedstva BiH-a so se tako v ponedeljek ločeno sestali s posebnim odposlancem ZDA za Zahodni Balkan Gabrielom Escobarjem, ki je predvsem poudaril, da je treba daytonski sporazum, pa tudi vse zakone, ki jih je parlament BiH-a sprejel po letu 1995, spoštovati.

Poleg tega se je Dodik v nedeljo zvečer v Sloveniji, ki predseduje Svetu EU-ja, srečal s premierjem Janšo. Janša je glede pogovora sporočil, da je šlo za vsebinski pogovor o položaju v BiH-u. "Ozemeljska celovitost in spoštovanje obstoječe ustavne ureditve z upoštevanjem enakih vatlov za vse temelj za sožitje njenih narodov in razrešitev aktualnih dilem. Prihodnost v polni suverenosti BiH-a in članstvu v EU-ju," je zapisal na Twitterju.

STA je zaprosil za dodatne informacije o srečanju in tudi za stališče Slovenije glede poročila visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH-u, a so iz Janševega kabineta sporočili le, da vprašanj ne komentirajo.

Pred Janšo se je Dodik srečal tudi z Janševim tesnim zaveznikom, madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom.