Murdoch je v britanskih časopisih objavil opravičilo za sporno prisluškovanje več tisočim ljudem. Foto: EPA
Murdoch je v britanskih časopisih objavil opravičilo za sporno prisluškovanje več tisočim ljudem. Foto: EPA
Sandra Bašić Hrvatin
Bašić Hrvatinova je opozorila, da je pri nas lastništvo medijev še bolj skoncentrirano kot v Veliki Britaniji. Foto: MMC RTV SLO
Jernej Verbič
Preveč skoncentriranega kapitala v medijih je lahko nevarno, opozarja Verbič Foto: MMC RTV SLO

Afera z novinarskimi prisluškovanji več tisočim ljudem v Veliki Britaniji dobiva vsak dan nove razsežnosti, ki so močno zamajale medijski imperij ameriškega mogotca Ruperta Murdocha, ki je zaradi afere že ukinil nekoč najbolj prodajani britanski tabloid News of the World. O aferi in njenih posledicah se je Rosvita Pesek v Odmevih TV Slovenija pogovarjala z medijsko strokovnjakinjo Sandro Bašić Hrvatin in predstavnikom Društva novinarjev Slovenije Jernejem Verbičem.

Po mnenju S. Bašič Hrvatin ta trikotnik - politiki, mediji in policija kažejo na to, kako globoko je ta zadeva glede korupcije in nepotizma vpletena v britansko politično sfero. "To je tako kot domine. Začelo se je z majhnimi igralci, mislim, da se bo končalo z velikimi," je dejala in dodala, da je predsednik vlade na neki način plačal usluge, ki mu jih je medijski imperij Ruperta Murdocha dajal v času predvolilne kampanje, in kaže, da je Murdocha videval celo več kot nekatere od svojih ministrov v vladi.

Murdoch ni imel dostopa samo do predsednika vlade, ampak tudi do pomembnih informacij, ki so mu pomagale, da je ta svoj imperij širil, pojasnuje Bašić Hrvatinova, ki je prepričana, da bi bil pravi razplet šele takrat, ko bi odstopil predsednik vlade.

Pojav televizije okrepil odnos med mediji in politiko
Odvisnost med mediji in politiko je eno tako nezdravo razmerje, in to ni nič novega, saj traja že desetletja. V bistvu od takrat, ko je televizija postala dominantna v poročanju o politiki, je razmerje med politiki in mediji postalo tako intenzivno, je dejal predavateljica na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, ki meni, da v teh zadevah ni kriva samo ena stran, saj so bilu namreč v to zgodbo enako vpleteni novinarji, ki so od tega videli neko svojo korist.

Verbič je dejal, da je to predvsem zgodba o tem, kako je preveč skoncentriranega kapitala, preveč medijev v lasti enega podjetja ali enega mogotca nevarno, ker se tako lahko postavijo interesi javnosti daleč za neke druge interese, ki pa seveda niso interesi javnosti. To se kaže tudi v Sloveniji, predvsem skozi neodgovorne lastnike nekaterih medijev, ki jim medij v bistvu sploh ni neka glavna dejavnost, dodaja.

"Zakoni pisani na kožo Murdocha"
Eden izmed primerov, zakaj je Murdoch tak, kot je, da je vedno vplival na to, kakšna bo medijska zakonodaja, pravi Sandra Bašić Hrvatin. Zakoni so se pisali na njegovo kožo, toda to, kar so politiki pozabili, da je Murdoch delal imperij, ki ga bo tudi preživel, in to ni samo News of the World ter samo 20 odstotkov v Veliki Britaniji, ampak 70 odstotkov v Avstraliji in skoraj 40 odstotkov v ZDA.

Če primerjamo s slovenskim prostorom, poglejte, koliko imamo dnevnih časopisov in koliko imamo lastnikov, primerja Bašić Hrvatinova in opozarja, da je pri nas ta koncentracija veliko večja, kot je v Veliki Britaniji, ker zdaj opozicija poziva pozicijo, da se razklene medijska lastnina, medtem ko pri nas zakon, ki je to skušal urediti, na tej točki ni šel skozi.