Ašner ni nikoli stopil pred sodnike in se zagovarjal pred hudimi obtožbami. Foto: EPA
Ašner ni nikoli stopil pred sodnike in se zagovarjal pred hudimi obtožbami. Foto: EPA

Ašner je umrl 14. junija v Karitasovem domu upokojencev v Celovcu, kjer živel od leta 2006. Osumljenec za vojne zločine med drugo svetovno vojno se je dolgo izogibal izročitvi Hrvaški, ki ga je leta 2005 v odsotnosti obtožila vojnih zločinov nad civilnim prebivalstvom.

Možnost izročitve so zavračale tudi avstrijske oblasti, saj naj bi bil dementen in ga ne bi bilo mogoče zaslišati. A kljub slabemu zdravju si je očitno lahko ogledal nogometno tekmo, saj so ga leta 2008 novinarji britanskega časopisa The Sun opazili na tekmi evropskega nogometnega prvenstva. Sedel je na terasi med navijači, opisali pa so ga kot človeka, ki je popolnoma pri sebi.

Center Simona Wiesenthala, ki se med drugim ukvarja z lovom na nacistične zločince, je kritiziral Avstrijo zaradi vodenja tega primera. "Avstrija je raj za naciste. Tudi primer Ašnerja to dokazuje," je dejal direktor centra Efraim Zuroff.

Zuroff je prepričan, da neizročitev Ašnerja roki pravice potrjuje popoln neuspeh avstrijskega pravosodja, da bi se v zadnjih treh desetletjih primerno soočilo s primeri nacističnih zločinov.

V času ustaškega režima med drugo svetovno vojno naj bi Ašner dejavno sodeloval pri deportaciji Srbov, Judov in Romov, po vojni pa je iz nekdanje Jugoslavije pobegnil v Avstrijo, kjer je leta 1946 dobil avstrijsko državljanstvo.

Vrnitev v domovino in beg nazaj v Avstrijo
Po osamosvojitvi Hrvaške leta 1991 se je vrnil v domovino, a znova pobegnil nazaj v Avstrijo, potem ko ga je med raziskovanjem o Judih v Požegi odkril amaterski zgodovinar Alen Budaj, ki je zbral dovolj podatkov za sprožitev sodnega postopka proti njemu. Na podlagi teh podatkov je tožilstvo v Požegi tudi začelo preiskavo.

V pogovoru za hrvaško televizijo leta 2008 je dejal, da ima čisto vest, in izrazil pa je tudi pripravljenost, da se pojavi pred hrvaškimi sodniki, od katerih je pričakoval oprostitev, če bi bili pošteni. Pred sodnike ni stopil nikoli.

"Kdor je bil zvest hrvaški državljan, se mu ni nikoli nič zgodilo. Za druge je bila moja teorija: Nisi Hrvat, sovražiš Hrvaško, v redu, toda pojdi nazaj v svojo domovino," je svojo vlogo pojasnil Ašner in potrdil, da je organiziral deporatcije, a ne v koncentracijska taborišča, ampak v domovine deportirancev.