Ali gre za enega samega človeka ali za skupino ljudi, ki so ustanovili kriptovaluto, ne ve nihče, saj je identiteta Nakamota skrivnost že od prve pojavitve bitcoina. Programska oprema, ki je zagnala omrežje bitcoina in omogočila začetek pridobivanja te pionirske digitalne valute, se je na spletu prvič pojavila 9. januarja 2009.

Leta 2016 se je avstralski poslovnež Craig Wright razglasil za "g. Bitcoin", izjava, ki so jo široko sprejeli ugledni člani Bitcoin skupnosti. Finančna zgodovina bitcoina izvira iz leta 2010, 22. maja, ko je nekdo kupil pico, a to ni bil najpomembnejši del transakcije, ampak tisto, za kar so jo plačali. Obrok je stal 10.000 bitcoinov, prvič, ko so to virtualno denarno enoto uporabili za nakup nečesa v resničnem svetu. Ta dan je danes znan kot "Bitcoin Pizza Day" in ga vsako leto praznujejo ljubitelji te kriptovalute.

Bitcoin ponuja možnost hitrega, varnega in poceni plačila na enakovrednih računih (P2P), ne da bi potrebovali banko ali centralni procesor. Sistemske transakcije se opravijo neposredno med digitalnimi mapami uporabnikov in se preverijo v blokovni verigi. Transakcije so digitalno podpisane z edinstvenimi zasebnimi ključi, kar kaže, da prihajajo od lastnika portfelja. Temelji na tehnologiji Blockchain, ki je decentraliziran javni register vseh izvedenih transakcij bitcoinov. Določeno število transakcij tvori bazo podatkovne baze, imenovano "blok", in vsak blok shranjuje podatke o prejšnjem bloku, tako kot vsaka transakcija hrani podatke o svoji prejšnji transakciji. Blockchain na ta način omogoča popolno preglednost plačil.

Infrastruktura blokov bitcoins je uvedla revolucionarno metodo za shranjevanje finančnih podatkov, ki je dostopna vsem, popolnoma pregledna, sorazvojena z uporabo odprtega vira in brez pripadnosti nobeni osebi ali subjektu. Namesto tega se vzdrževanje blockchain izvaja s pomočjo skupne moči milijonov računalnikov, ki preverijo transakcije in jih dodajo v "bloke".

Kolektivno preverjenih transakcij ni mogoče spremeniti ali izbrisati, v verigi podatkovnih blokov so podatki zapisani za vedno. Transakcije potrjujejo tako imenovani rudarji, kar je, poenostavljeno rečeno, skupnost zelo zmogljivih računalnikov. Rudarji za opravljeno delo zaračunajo provizijo, ki pa ne pokriva precej visokih stroškov elektrike, zato so rudarji nagrajeni še z dodatnimi bitcoin kovanci. Ta nagrada je vse manjša, Satoši Nakamoto je določil, da se vsaka štiri leta prepolovi. Gre za tako imenovani "halving".

Letos maja smo dočakali tretji "halving" v zgodovini bitcoina, rudarji so po novem za vsak novoustvarjeni blok nagrajeni s 6,25 bitcoina (prej: 12,5). Praviloma po vsakem "halvingu" sledi visoka rast cene bitcoina, tudi letos je bilo tako. Novembra se je tako bitcoin povsem približal rekordnim 20 tisoč dolarjem iz decembra 2017. Takrat je sledil pok balončka in naslednje leto padec za 80 odstotkov. Tokrat naj bi bilo drugače, saj naj bi rekordno tiskanje denarja (v ozadju so seveda centralne banke) povzročilo inflacijo in tudi razvrednotenje fiat-valut, poleg tega je bitcoin je vse bolj uveljavljen v finančni industriji. Seveda to še nikakor ne pomeni, da je bitcoin postal odporen proti večjim padcem.