Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Scenarij političnega ravnovesja v Evropskem parlamentu bi se lahko po junijskih volitvah korenito spremenil. Kaj so razlogi za generiranje skrajno desne ideologije, smo med drugimi povprašali doc.dr. Matjaža Nahtigala, predstojnika Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani. Preverili smo tudi, kako generacija Z gleda na radikalizacijo in skrajne ideologije.
Scenarij političnega ravnovesja v Evropskem parlamentu bi se lahko po junijskih volitvah korenito spremenil. Kaj so razlogi za generiranje skrajno desne ideologije smo med drugimi povprašali doc.dr. Matjaža Nahtigala, predstojnika Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani. Več v prispevku Iva Koresa.
Tudi v tokratni oddaji Euranet Plus bomo pregledali tedensko dogajanje v Evropski unij, ki st jo zaznamovali delni pristop Bolgarija in Romunija schengenskemu območju in poziv evropskemu parlamentu k takojšnji preiskavi domnevnega ruskega vplivanja na evropske poslance. Izpostavljamo pa 75. obletnico ustanovitve severnoatlantske zveze Nato. V drugem delu pa se bomo lotili vzpona skrajne desnice na prihajajočih evropskih volitvah. Scenarij političnega ravnovesja v Evropskem parlamentu bi se lahko po junijskih volitvah korenito spremenil. Kaj so razlogi za generiranje skrajno desne ideologije smo med drugimi povprašali doc.dr. Matjaža Nahtigala, predstojnika Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravil Ivo Kores.
V luči sprejetega akta o svobodi medijev, ki ga je potrdil Evropski parlament, se je vredno vprašati kje in kako daleč smo pri vplivu in grožnjah dezinformacij v Evropski uniji. Več o tem v tokratnem Euranet Plus Podcast – Can EU do this. Projekt Euranet Plus - boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus
Raziskava Eurobarometra, ki je bila izvedena lani decembra, je pokazala, da je večina državljanov EU zadovoljna z odzivom unije na rusko invazijo na Ukrajino, podpirajo zlasti humanitarno podporo in pomoč beguncem. Ali naj EU dve leti kasneje nadaljuje z gospodarsko in vojaško pomočjo Kijevu in kako dolgotrajna je lahko ta vojna? Z odgovori nam je postregla predavateljica na Katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Jelena Juvan.
Slovenija je ta teden gostila kar nekaj visokih predstavnikov.. na obisku je bila predsednica Evropskega parlamenta, Roberta Metsola, premier Golob je gostil tudi nemškega kanclerja Olafa Scholza, pri nas se je mudil tudi vrhovni poveljnik sil zveze Nato v Evropi, Christopher Cavoli. V drugem delu oddaje pa lahko prisluhnete pogovoru s predavateljico na Katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Jeleno Juvan.
Radio Si coordinates and prepares various shows about Euripean affairs, which are broadcast on the news programmes and special shows of Radio Slovenija. Of the 70 minutes of programming a week, the biggest portion goes to news and information broadcasts, although there is also a special weekly show.
Dve pomembni instituciji v EU trenutno vodita ženski. Roberta Metsola je predsednica Evropskega parlamenta, Ursula von der Leyen pa Evropske komisije. Junija nas čakajo volitve v evropski parlament, kjer zastopanost žensk z leti narašča. Kakšen je pravzaprav položaj žensk v evropskem političnem prostoru?
Radio Si coordinates and prepares various shows about Euripean affairs, which are broadcast on the news programmes and special shows of Radio Slovenija. Of the 70 minutes of programming a week, the biggest portion goes to news and information broadcasts, although there is also a special weekly show.
Dve pomembni instituciji v EU trenutno vodita ženski. Roberta Metsola je predsednica Evropskega parlamenta, Ursula von der Leyen pa Evropske komisije. Junija nas čakajo volitve v evropski parlament, kjer zastopanost žensk z leti narašča. Kakšen je pravzaprav položaj žensk v evropskem političnem prostoru?
Ukrajina je že več kot dve leti v vojni in raziskave kažejo, da več kot 70 odstotkov evropskega prebivalstva podpira zagotavljanje finančne pomoči Ukrajini. Skupna pomoč, ki so jo EU in njene države članice zagotovile Ukrajini od začetka invazije, je presegla 138 milijard evrov. V tej vsoti je 28 milijard evrov vreden vojaški material in oprema – nekaj, o čemer pa je javna podpora bolj razdeljena. Prisluhnite tokratnemu podcastu radijske mreže Euranet Plus!
V luči sprejetega akta o svobodi medijev, ki ga je potrdil Evropski parlament, se je vredno vprašati kje in kako daleč smo pri vplivu in grožnjah dezinformacij v Evropski uniji. Borut Kampuš se je pogovarjal s predsednikom Društva novinarjev Slovenije, Gašperjem Andrinkom in z namestnico odgovornega urednika STA, Barbaro Štrukelj. Več o tem v tokratnem Euranet Special – Can EU do this. Projekt Euranet Plus - boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus
Radio Si coordinates and prepares various shows about Euripean affairs, which are broadcast on the news programmes and special shows of Radio Slovenija. Of the 70 minutes of programming a week, the biggest portion goes to news and information broadcasts, although there is also a special weekly show.
Radio Si coordinates and prepares various shows about Euripean affairs, which are broadcast on the news programmes and special shows of Radio Slovenija. Of the 70 minutes of programming a week, the biggest portion goes to news and information broadcasts, although there is also a special weekly show.
Radio Si coordinates and prepares various shows about Euripean affairs, which are broadcast on the news programmes and special shows of Radio Slovenija. Of the 70 minutes of programming a week, the biggest portion goes to news and information broadcasts, although there is also a special weekly show.
Vstop v politiko ali aktivizem? To je vprašanje, ki se vedno pogosteje postavlja med mladimi, ki si želijo imeti vpliv na politike, ki bodo oblikovale prihodnost. Želja po spreminjanju sveta, izražanju svojih stališč in reševanju družbenih problemov je v mladih vse močnejša, a so hkrati soočeni z različnimi ovirami, ki jim onemogočajo vstop v formalno politično sfero. O tem bomo spregovorili v tokratnem Specialu z mladim politikom Adrianom Dragom Poprijanom in mlado vsestransko aktivistko Nomi Hrast.
Radio Si coordinates and prepares various shows about Euripean affairs, which are broadcast on the news programmes and special shows of Radio Slovenija. Of the 70 minutes of programming a week, the biggest portion goes to news and information broadcasts, although there is also a special weekly show.
Vstop v politiko ali aktivizem? To je vprašanje, ki se vedno pogosteje postavlja med mladimi, ki si želijo imeti vpliv na politike, ki bodo oblikovale prihodnost. Želja po spreminjanju sveta, izražanju svojih stališč in reševanju družbenih problemov je v mladih vse močnejša, a so hkrati soočeni z različnimi ovirami, ki jim onemogočajo vstop v formalno politično sfero. O tem bomo spregovorili v tokratnem podkastu z mladim politikom Adrianom Dragom Poprijanom in mlado vsestransko aktivistko Nomi Hrast.
V luči množičnega nezadovoljstva kmetov po vsej Evropi zaradi ukrepov nacionalnih oblasti, pa tudi regulacije in okoljskih ciljev, določenih na ravni EU, so tudi slovenski kmetje stopili skupaj in samoiniciativno organizirali številne javne akcije. Da se tudi drugod po Evropi kmetje soočajo s podobnimi izzivi kot pri nas, pa ugotavljajo tudi naši radijski kolegi partnerske mreže v nekaterih drugih državah članicah EU.
V luči množičnega nezadovoljstva kmetov po vsej Evropi zaradi ukrepov nacionalnih oblasti, pa tudi regulacije in okoljskih ciljev, določenih na ravni EU, so tudi slovenski kmetje stopili skupaj in samoiniciativno organizirali številne javne akcije. Agrarni ekonomist Emil Erjavec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani izpostavlja tri glavne težave s katerimi se slovenski kmetje trenutno soočajo. Po njegovih besedah evropsko kmetijstvo doživlja velike strukturne spremembe, a brez tržnih rešitev in vzpostavitve socialnega ravnovesja ne bo šlo.
Neveljaven email naslov