Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Top Story smo tokrat pod drobnogled vzeli aktualne množične proteste proti vladi Donalda Tuska na Poljskem. Vabljeni k poslušanju!
Tudi v aktualnem tednu smo preverili novosti in aktualnosti iz Evrope in Evropske unije. Vabljeni k poslušanju!
S prvim januarjem je šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije od Španije prevzela Belgija. Belgija, ena od ustanovnih članic Evropske unije, bo tokrat predsedovala že trinajstič, nazadnje leta 2010. Za geslo si je izbrala tri besede: ščititi, okrepiti, pripraviti.
Za državljane Kosova je začel veljati brezvizumski režim za vstop v države Evropske unije. Po zadnjih podatkih so se cene zemeljskega plina in elektrike skoraj že vrnile na raven pred izbruhom krize. Nedavna študija je pokazala, da so se ogljični izpusti Nemčije v letu 2023 spustili na najnižjo raven od 50. let prejšnjega stoletja. Evropsko javno tožilstvo v Ljubljani je na Okrožno sodišče v Mariboru vložilo obtožnico proti društvu in njegovemu pravnemu zastopniku zaradi goljufije pri porabi sredstev za tri projekte v okviru programa Erasmus+.
Od zgodnjega otroštva sta sposobnost branja in dostop do jezika zelo pomembna za kakovost življenja. Sposobnost branja nam omogoča, da razvijemo besedišče in najdemo užitek v rekreativnem branju različnih žanrov. Je ob vsesplošni digitalizaciji naših družb bralna sposobnost mladih kaj boljša? Kakšna je prihodnost branja?
Pregled dogajanja v EU v zadnjem tednu letošnjega leta: Agencija EU za azil letos pričakuje več kot milijon prošenj za azil, Romunija in Bolgarija z Avstrijo dosegli dogovor o morskem in zračnem schengenu, EU naj bi se nameraval izogniti madžarski blokadi pomoči za Ukrajino, Slovenija je prejela več kot pol milijarde evrov evropskih sredstev za okrevanje in odpornost.
Na letošnji podnebni konferenci COP 28 v Dubaju so nekateri branili "tehnološke rešitve" in poveličevali prednosti tehnik geoinženiringa na škodo konkretnih politik za zmanjšanje povpraševanja po energiji. Ali je v luči podnebnih sprememb tehnologija pravi odgovor? Umetna inteligenca, sateliti, vremenska manipulacija, pomoč iz vesolja…na kaj lahko upamo v prihodnosti?
V tokratni oddaji Euranet Plus smo govorili o dnevu prelomov v Bruslju, ko so finančni ministri članic EU-ja dosegli dogovor o reformi evropskih javnofinančnih pravil, predstavniki držav članic in evropskega parlamenta pa po več letih dogovor o paktu o migracijah in azilu. Nekaj besed bomo namenili tudi dogovoru o direktivi, ki bo urejala delo ljudi zaposlenih na platformah kot so na primer Uber, Glovo ali Wolt, preiskavi podjetja X, ter 27. vrhu slovenske diplomacije.
V prispevku Euranet Special Gen Z o tem kakšen pristop ima generacija Z do zasebnosti ali intimnosti na spletu. Ali se zavedajo vrednosti svojih osebnih podatkov, ki jih pošiljajo v splet?
Preverili smo novosti in aktualnosti iz Evrope in Evropske unije ter več pozornosti namenili aktualnemu vrhu EU. Vabljeni k poslušanju!
Cilj Evropskega zelenega dogovora je, da bo varoval človeška življenja, živali in rastline z zmanjšanim onesnaževanjem. Eden izmed zastavljenih ciljev je tudi, da bo EU do leta 2050 postala podnebno nevtralna. Kako daleč smo pri uresničitvah Evropskega zelenega dogovora? Mu sledimo? Prisluhnite pogovoru s slovensko klimatologinjo, dr. Lučko Kajfež Bogataj.
Pretekli teden so predstavniki držav na podnebnem vrhu v Dubaju dosegli širok konsenz o potrojitvi obnovljivih virov energije, žal pa glede opustitve fosilnih goriv ni nobenega napredka. O čem so sestankovali voditelji EU in Kitajske, boste slišali v tedenskem pregledu oddaje Euranet Plus.
V oddaji Euranet Gen Z, smo tokrat preverjali, v kakšne programe se lahko vključijo mladi 'NEETS', ki ne delajo, ne študirajo, in niso na praksi. Kateri so razlogi za njihov položaj? So preveč izbirčni glede služb? Ali jim nagaja zdravje?
V tokratnem pregledu tedenskega dogajanja v Evropski uniji o brezplačni učni platformi e-Torba, o odzivu Charla Michela na napetosti med EU in Madžarsko, vroča tema pa je še vedno situacija v Gazi, in odziv EU na njo.
Podnebna kriza je tu. Ne govorimo več le o podnebnih spremembah, pač pa o posledicah naših dejanj, ki smo jih že začeli plačevati, prihodnost pa je precej nepredvidljiva. Svetovno prebivalstvo je že doseglo 8 milijard in bo vsaj še naslednjih 40 let raslo, medtem ko se evropsko prebivalstvo hitro stara in naj bi se leta 2026 začelo zmanjševati. Zato se lahko soočimo s tem, da bo podnebna kriza nepopravljivo zadela predvsem mlajšo generacijo, ki se tega tudi, vsaj tako se zdi, bolj zaveda. V nadaljevanju smo skušali odgovoriti, kako lahko mlajše in starejše generacije bolje sodelujejo na poti k zmanjšanju uničevanja planeta. Več v prispevku Darje Potočan.
Za nami je teden poln različnih dogajanj. Evropski komisar za kmetijstvo je prinesel novice o poplavni pomoči, ki jo bo Slovenija prejela iz kmetijske rezerve EU, kar je dobra novica. Tudi to, da bo Evropska komisija pomagala Palestini z razvojno pomočjo, pa tudi, da lahko računamo na naša zavezništva onkraj oceanov. Manj prijetno pa je, da so med nami še vedno različna trenja in svoje nasprotovanje Evropski uniji na Madžarskem izraža tudi tamkajšnji premier Victor Orban. Evropski parlament pa je vendarle potrdil tudi proračun za prihodnje leto. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravila Darja Potočan.
V tokratni oddaji bo beseda tekla o mladostnikih in denarju. Po vsem svetu namreč samo eden od treh odraslih razume osnovne finančne pojme ...zakaj je finančna izobrazba za mlade tako pomembna, kako odgovorno ravnati z življenjskimi stroški? Podrobneje o tem Ivo Kores med drugim s finančno mentorico in specialistko za financiranje in osebni proračun Ano Vezovišek.
V pregledu evropskega dogajanja v minulem tednu smo med drugim govorili o evropskem pozivu k sklenitvi humanitarnega premirja v Gazi, o ponovni vzpostavitvi nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko in novih pravilih za zmanjšanje emisij v cestnem prometu. Izpostavljamo pa dogovor članic, da bo Evropska Unija do leta 2030 obnovila vsaj 20 % svojih kopenskih in morskih območij.
V tokratni oddaji Euranet Specila smo iskali odgovor na vprašanje, kako se prilagoditi na ekstremne vremenske dogodke in, ali smo vsi ogroženi. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pravi, da bo vremenskih ekstremov v prihodnosti vedno več, ob tem pa poudarja, da je vsak posameznik pred enako dilemo kot država - torej čimbolj razogljičiti življenjski slog in reagirati na vremenske spremembe, ne pa čakati, kaj se bo zgodilo.
Neveljaven email naslov