Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Euranet plus smo v uvodu izpostavili najodmevnejše iz EU v tednu, ki se izteka, med drugim tudi, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v Kijevu pohvalila napredek Ukrajine v procesu približevanja EU, Evropska komisija pa je humanitarno pomoč za Palestince na območju Gaze povečala za 25 milijonov evrov.
Glasovanje na svobodnih in demokratičnih volitvah je državljanska pravica, ki nam omogoča, da izberemo svoje predstavnike, ki bodo sprejemali in bi naj bili odgovorni za odločitve, pomembne za celotno družbo. Ali bi bilo treba volilno starost znižali na 16 ali 17 let, da bi zagotovili večjo demokracijo?
V tokratni oddaji Euranet Plus bomo govorili o štiridnevni turneji predsednice Evropske komisije Ursule Von der Leyen po Zahodnem Balkanu, ministrski konferenci o širitvi EU, in zaključku dvodnevnega vrha EU. Omenili bomo tudi propad pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu z Avstralijo in odločitvi Evropskega odbora za varstvo podatkov (EDPB), da tehnološkemu gigantu Meta prepove uporabo osebnih podatkov uporabnikov za namene vedenjskega oglaševanja.S 1. novembrom pa se je začel tudi Mesec evropskega filma, kateremu se prvič pridružuje ljubljanski Kinodvor.
V Sloveniji koncept zelenih zaposlitev, kar je v državah EU trend, ni več tako nov. Prve premike v smer trajnostnega razvoja lahko zasledimo med letoma 2005 in 2010. V tokratnem pripevku v okviru Euranet Plus 'green deal' podcastov smo med drugim pogledali, katera delovna mesta veljajo za zelena in kakšne nove priložnosti se ponujajo na tem področju pri nas.
Bruselj je pripravil načrt, s katerim želi pospešiti umeščanje vetrnih elektrarn. Islandke so s celodnevno stavko opozorile na neenako plačilo in nasilje na podlagi spola. Predstavniki držav Podonavske regije vidijo zagon za širitev EU-ja. Melonijeva izpostavila nujnost zaščite zunanjih meja EU-ja, medtem ko je romunski predsednik Iohannis dejal, da schengen ne obstaja več. Dogajanje v Gazi pa je bila glavna tema vrha EU v Bruslju.
Vojni na obrobju EU ni videti konca. Žarišča so tudi drugod. Kako vojna vpliva na mlade in kako se počutijo? Več v prispevku Euranet Special, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Preverili smo aktualnosti in novosti iz Evrope in Evropske unije ter več pozornosti namenili volitvam na Poljskem. Vabljeni k poslušanju!
Preverjali smo kakšne so posledice radikalnega aktivizma. Ga v Sloveniji sploh zasledimo? Kaj vse so aktivisti pripravljeni narediti, da bi bili slišani in videni? Napovedi niso dobre, pravi zgodovinarka, dr. Aleksandra Berberih Slana, nekdanja predsednica skupnosti slovenskih muzejev.
Izpostavljamo migracije, ki so postale evropski izziv, ki potrebuje evropski odgovor in tudi boj proti tihotapcem ljudi. Druga vroča tema pa so srditi spopadi, ki že teden dni potekajo med Izraelom in Palestino, in na katere se odziva tudi EU.
Program Erasmus+ je z leti dosegel velik uspeh in je pomembno gonilo družbene mobilnosti. Kakšne so spremembe v zadnjih letih na področju programa Erasmus+? Katere države so med mladimi v Sloveniji najbolj priljubljene za izmenjavo? Prisluhnite prispevku o programu Erasmus+, ki ga je pripravila Nataša Godec.
V tednu, ki je za nami, so bili v ospredju pogovori voditeljev držav članic glede migracij ter nadaljnje podpore Ukrajini. S 1. oktobrom je začela veljati tudi konvencija o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami ter nasilju v družini, znana kot istanbulska konvencija.
Načelo 'onesnaževalec plača' je ključno načelo evropske okoljske politike. Onesnaževanje je namreč velik strošek za družbo in eden od ključnih razlogov za zaskrbljenost državljanov EU. Z okoljskimi davki se onesnaževalce spodbuja, da preprečujejo okoljsko škodo, poleg tega pa se od njih zahteva odgovornost za onesnaženje, ki ga povzročijo. A to ni vedno enostavno, mnogim pa se tudi zdi, da že zdaj plačujejo preveč. V nadaljevanju smo skušali odgovoriti, kako je z okoljskimi davki v Sloveniji in ali zares plačujejo najvišje davke največji onesnaževalci, ter kaj bi bilo dobro spremeniti na tem področju.
V tokratni oddaji Euranet Plus govorimo o dogajanju preteklega tedna, ki je med drugim Sloveniji prinesel kar tri opomine Evropske komisije, pa tudi nekaj okoljskih vprašanj. Med drugim spet govorimo o dovoljenju za prodajo herbicida glifosat. Sledi pogovor s podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo na srečanju Euranet Plus Summit. Oddajo je pripravila Darja Potočan.
Kako mladi glasbeni ustvarjalci v času digitalizacije glasbe plujejo po digitalnem morju, kjer ne manjka konkurence? Skupina Regen kot ključne izpostavijo algoritme, strast do glasbe in avtentičnost.
Ta teden so v Evropski Uniji prevladovali pogovori o nezakonitih migracijah in Ukrajinskem žitu.
V Euranet special pa tokrat o sončnih elektrarnah v Sloveniji in kaj prinaša novi omrežninski akt, ki bo stopil v veljavo prihodnje leto.
V oddaji Euranetplus tokrat izpostavljamo obisk srečanje skupine G20 v New Delhiju, ki se ji pridružuje tudi Afriška unija. V EU pa so podprli omenjeno pobudo. V makedonski prestolnici je potekal vrh pobude Brdo-Brioni, na katerem so voditelji največ pozornosti so namenili približevanju držav Zahodnega Balkana Evropski uniji. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je imela v Evropskem parlamentu še zadnjič v tem mandatu govor o stanju v EU.
Uporaba drog je že nekaj let v porastu, po pandemiji pa se je stanje poslabšalo, kaže najnovejše Evropsko poročilo o drogah za leto 2023. Podrobneje o tem Ivo Kores v pogovoru s psihoterapevtka in svetovalka v Drogartu, dr. med. Mino Marijo Paš.
Pregled aktualnega evropskega dogajanja v preteklem tednu: Najpomembnejši vir financiranja obnove po poplavah bodo evropska sredstva, Slovenija namerava program kohezijske politike poplavam prilagoditi do konca leta. Kot navaja poročilo EU, je bilo letošnje poletje najbolj vroče doslej, na podnebnem vrhu v Keniji pa so pozvali k večjemu vlaganju v zeleni razvoj Afrike. Oddajo je pripravil Ivo Kores.
Koliko drevesnih vrst in ptic poznamo v naši bližini? Bi znali prepoznati užitne rastline na bližnjem travniku? Zdi se, da smo se v zadnjih desetletjih od narave zelo oddaljili, a spet k sreči odkrivamo njeno pomembnost. Zato pa moramo naravo tudi poznati in pravočasno mlade usmerjati k programom, ki omogočajo približevanje k tej pomembni temi za naše dolgoročno preživetje. Tokrat smo podrobneje preverili, kako dobro poznamo naravo in na katerih področjih bi lahko naredili več.
Neveljaven email naslov