Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratnem Eurofokusu 1 izpostavljamo novo evropsko uredbo o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov, Dan nekaznovanosti in diplomatsko konferenco MLA v Ljubljani in slavnostno sejo pred 25-letnico ECB o pomenu evrske enotnosti. Podrobneje pa predstavimo letošnji Evropski dan parkov.
Svet Evropske unije je te dni potrdil Uredbo EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov. To pomeni, da bodo morala podjetja po novem za trgovanje s kmetijskimi izdelki v EU obvezno dokazati, da njihovi izdelki ne prispevajo k uničevanju gozdov.
V Evropi ni strahu pred recesijo, tudi napoved gospodarske rasti za Slovenijo se je nekoliko zvišala. V tem tednu smo obeležili mednarodni dan proti homofobiji, bifobiji in transfobiji, 20. maja pa že šestič obeležujemo svetovni dan čebel. Zakaj so te žuželke in drugi opraševalci za preživetje vseh vrst izredno pomembni, v tokratnem pregledu tedna, v oddaji Euranet Plus.
Evropska centralna banka je sedmič zapored zvišala osrednje obrestne mere za območje evra. Ob tem vodje evroskupine ugotovljajo, da je evropski bančni sistem odporen, a bo treba storiti še več.
Preverili smo aktualnosti in novosti iz Evrope in Evropske unije ter podrobneje povzeli, kako je odmeval nedavni dan Evrope.
Osredotočili smo se na igranje videoiger, ki kratkočasi številne mlade Evropejce. Kje so prednosti in kje pasti 'videogejminga', smo preverili pri Roku Gumzeju, ki velja za enega najbolj znanih slovenskih gejmerjev.
Tudi tokrat smo v oddaji Euranet Plus pripravili pregled tedenskega dogajanja v EU, v katerem izpostavljamo napetosti na območjih s srbsko večino na severu Kosova, ter letošnji Dan Evrope, ki bo v Sloveniji potekal kot 'zero waste' prireditev oz. prireditev brez odpadkov..
Kot kaže raziskava Eurobarometra, se Evropejci strinjajo, da je najučinkovitejši način za reševanje okoljskih problemov sprememba načina porabe. Toda kako daleč smo pripravljeni iti? Obstaja več dejavnikov, ki bodo nasprotovali našim zavezam, da smo zeleni: ne samo denar, ampak tudi udobje - počitnice, najljubša hrana - nekaj lenobe ali samo dolgoročne navade. Podrobneje o tem v pogovoru z Gajo Brecelj in dr. Jonasom Sonnenscheinom iz Fundacije za trajnostni razvoj Umanotera.
Brazilski predsednik Lula da Silva je bil na prvi evropski turneji, ki je potekala ob kritikah, ki jih je bil deležen zaradi svojih opazk glede vojne v Ukrajini. V Svetu Evrope se je začel uradni postopek obravnave prošnje Kosova za članstvo v tej organizaciji, zunanji ministri Slovenije, Avstrije in Hrvaške pa so poudarili pomen sodelovanja na področju energetike, pomoči Ukrajini in migracij. Izpostavljamo pa zasedanje Kmetijskih ministrov Unije, ki so podprli enoten odziv na težave zaradi ukrajinskega žita.
Z izgubo zaupanja v tradicionalne institucije, predvsem politične, mladi vedno bolj dvomijo tudi v znanost. Poleg tega je ves zaplet okoli pandemije Covida-19 zaupanje v znanost še povečal, zato se znanstveniki po svojih najboljših močeh trudijo premagati dvome.
V tem tednu so evropski poslanci pretresali odnose EU s Kitajsko, evropski parlament in Svet EU sta dosegla dogovor o aktu o polprevodnikih, prebivalci Kosova pa bodo lahko v Evropsko unijo vstopali brez vizuma. Že v začetku tedna smo dobili tudi seznam, na katerem so države razvrščene po tem, kdaj so ali še bodo dosegle dan ekološkega dolga. V Sloveniji je ta dan že nastopil.
V rubriki Euranet Green Deal se tokrat sprašuejmo, kako lahko arhitektura pomaga rešiti planet. Zanima nas, na kakšne materiale in kakšne zgradbe naj bi se osredotočati za bolj zeleno prihodnost ter kakšni bodo naši domovi v prihodnosti.
V tokratni oddaji Euranet Plus smo se najprej ustavili v Italiji in Avstriji, kjer so bile ta teden ena glavnih tem nezakonite migracije. V Bruslju so mladi na konferenci Vaša Evropa, vaš glas razpravljali o tem, kako mlade pritegniti k večji udeležbi pri političnem življenju EU, med tem ko je v Sloveniji ta teden potekalo zero waste srečanje in mednarodna konferenca o popravilih.
Dejstvo, ki ga opažamo po vsej Evropi – ključna prehodna obdobja, ki zaznamujejo mlade odrasle, kot je konec študija, iskanje prve zaposlitve ali odhod od doma, se iz generacije v generacijo vse bolj zamikajo. Ko nastopi čas za izbiro tega življenjskega projekta, se mnogi mladi znajdejo pred velikim izzivom. V okviru Euranet Plus GenZ podcasta izpostavljamo temo kariere – poklicne negotovosti.
Ponovno izpostavljamo nekaj vidnejših novic iz EU v minulem tednu. Podrobneje se tokrat ustavljamo pri obisku predsednice Evropske komisije in francoskega predsednika v Pekingu.
V tokratnem Euranet Special smo se osredotočili na skrb za nevarne odpadke v EU. Vabljeni k poslušanju!
Preverili smo novosti in aktualnosti iz Evrope in Evropske unije ter se podrobneje posvetili odločitvi o prepovedi prodaje vozil z motorji na notranje izgorevanje po letu 2035.
Od leta 2015 do leta 2018 je v EU prejelo mednarodno zaščito skoraj dva milijona ljudi. V zakonodaji EU je jasno navedeno, da so države članice EU dolžne zaščititi begunce. V ta namen so na voljo tudi sredstva EU za podporo pri njihovem vključevanju. Vendar so razmere na terenu po državah članicah zelo različne. Te težave se še povečajo, ko mladi begunci dopolnijo 18 let, saj podporne mreže, na katere so se lahko pred tem zanašali, včasih izginejo čez noč. Preverili smo, kaj se zgodi z mladoletnimi otroci, ki prebežijo v Slovenijo, kakšna pomoč in kakšna prihodnost jih pričakuje?
Na evropskem parketu se je v preteklih dneh spet vse vrtelo okoli Ukrajine in evropskega gospodarstva. Odmeva predvsem dogovor o dobavi streliva, ki ga je potrdilo kar 17 držav članic in Norveška, ob tem pa tudi dobra novica, da sta se srbski predsednik in kosovski premier le uspela dogovoriti o normalizaciji odnosov. Tudi Slovenija bo žal ostala brez dela obljubljenih nepovratnih sredstev iz Evropske unije, v tokratni oddaji Euranet Plus pa boste slišali tudi nekaj besed o aktualnih migracijskih poteh.
Euranet special pa tokrat o slovenskem ribištvu, ki bi - zaradi svoje majhnosti in posledično trajnosti – lahko bilo označeno kot butično, a na drugi strani se ob vse manj ribičih poraja tudi vprašanje, ali bo slovensko ribištvo sploh preživelo.
Neveljaven email naslov