Rodila se je leta 1925 v Lincolnshiru v Angliji kot Margaret Hilda Roberts. Oče je bil trgovec in politik, kar je vplivalo na njeno odločitev za politično kariero. Hodila je na univerzo v Oxfordu in doštudirala kemijo. Po zaključku študija je delala kot raziskovalka, vendar jo je vseskozi privlačila politika. Na volitvah je prvič kandidirala leta 1950, vendar ji je tako kot leto pozneje spodletelo.

Poročila se je z bogatim poslovnežem Denisom Thatcherjem, s katerim sta imela dvojčka Carol in Marka. Medtem je doštudirala pravo in v naslednjih letih delala kot odvetnica ter ostala v stiku s politiko. Znova je kandidirala leta 1959, ko je bila izvoljena v britanski parlament kot kandidatka konservativne stranke. Bila je pogumna in odločna, z jasno vizijo in zagnanostjo, ki je svoja stališča vedno podprla z več argumenti, zato ji je kljub nepriljubljenosti tudi uspelo. Njen cilj je bil zmanjšati vpliv države na gospodarstvo, čemur je sledila privatizacija številnih podjetij in drugi ukrepi, ter zmanjšati število javnih uslužbencev.

Z močno voljo in neomajno ter samozavestno držo je postala ministrica za izobraževanje in znanost. V tej vlogi so se jo najbolj zapomnili po ukinitvi brezplačnega mleka za osnovnošolske otroke, čeprav je sama temu nasprotovala. Zaradi tega se jo označili za kradljivko mleka. Leta 1975 je bila izvoljena za predsednico stranke in hkrati postala prva ženska, ki je vodila opozicijo. Štiri leta pozneje je zmagala na volitvah in postala predsednica vlade, ki jo je vodila vse do leta 1990. Tako je postala ena izmed najvplivnejših političark tistega časa, ki se je tako dolgo obdržala na vrhu britanske politike.

Poznana je po vzdevku 'železna lady', ki ga je dobila s strani sovjetskega časopisa, ko je kritizirala politiko Sovjetske zveze. Menda je bila nanj celo ponosna. Zavzemala se je za prosti trg s čim manjšim vplivom države, zato so sprejeli številne reforme, s katerimi so omejili delo sindikatov, ukinili subvencije za podjetnike, privatizirali državno industrijo, znižali davke idr. Njeno vodilo je bilo, da mora vsak sam poskrbeti zase in se pri poslovanju ne sme zanašati na druge. Zavzemala se je tudi za zmanjšanje stroškov vlade, pri čemer je naletela na odpor. Po korenitih ukrepih, ki jih je uvedla, je tudi gospodarstvo v 80-ih začelo okrevati, tako se je povečala tudi njena priljubljenost. Dodatno podporo volivcev si je pridobila tudi z zmago na Falklandskem otočju v vojni z Argentino leta 1982.

Zagotovo pa se je slabo zapisala rudarjem, saj je ukazala zapiranje rudnikov zaradi zadostnih zalog premoga. Po tej odločitvi so številni rudarji izgubili delo in tudi rudarska dejavnost ni nikoli več zacvetela v polnem zamahu. Leta 1984 je IRA izvedla tudi bombni napad, vendar Thatcherjeve takrat ni bilo v hotelu. Dobro se je razumela z ameriških predsednikom Ronaldom Reaganom in sovjetskim predsednikom Mihailom Gorbačovom, ki ga je menda pogosto klicala.

Z nastopom tretjega mandata 1987 je uvedla skupnostni davek, ki so se mu ljudje odločno uprli. Sledili so številni protesti, vendar je Thatcherjeva kljub temu ostala na oblasti. Premierka britanske konservativne vlade je bila do leta 1990 in nato še dve leti poslanka. Po umiku iz politike je začela pisati spomine in se še vedno pojavljala v javnosti. Iz javnosti se je umaknila po več manjših kapeh in demenci, ki jo je dokončno potisnila v osamo.

O njenem političnem udejstvovanju in življenju so posneli tudi film s Helen Mirren v glavni vlogi.