Obiskovalci so lahko poskusili različne vrste domačega olja, predvsem bučnega in oljčnega, namaze, mesne in mlečne izdelke, med, velikonočno pecivo, posebno mesto pa v zadnjih letih zasedajo tudi izdelki iz aronije, ki ji pripisujejo zdravilne lastnosti. Predstavilo se je 50 kmetij z območja celotne Slovenije, ki v kmetijstvu vidijo priložnosti. Na KGZS-ju poudarjajo, da želijo s tovrstnimi dogodki spodbuditi ljudi, da poiščejo lokalne pridelovalce in kupujejo lokalno pridelano hrano.

V sproščenem vzdušju so obiskovalci poklepetali s pridelovalci, poskušali dobrote slovenskih kmetij in marsikatero tudi kupili. Ogledali smo si lahko prikaz izdelave različnih piščali in butar. Kot so poudarili, je dogodek Podeželje v mestu vse bolj dogodek o ljudeh za ljudi. Obiskovalci so lahko spoznali podeželsko kulinariko, razstavljavci pa potrebe ljudi in s predstavitvijo pridobili kakšnega novega kupca, ki daje pomen lokalno pridelani hrani.

"Na tovrstne dogodke hodimo, da širimo prepoznavnost in ponudimo ljudem pristne domače izdelke, veliko pa prodamo tudi doma, saj nas določene stranke že poznajo. Pri nas imamo vse doma, od vzreje do predelave v končne izdelke," je povedala Melita Krejan z Zdol pri Krškem. Cilj prodajalcev je pridelati in prodati kakovostne izdelke, s katerimi bodo stranke zadovoljne in zaradi katerih se bodo rade vračale. Nekateri pa šele vstopajo na trg, zato jim udeležba na tovrstnih dogodkih pomeni možnost, da jih ljudje spoznajo.

"Želimo sodelovati pri tem, da se ljudje boljše počutijo, saj aroniji pripisujejo številne pozitivne učinke na zdravje, kar smo preizkusili sami in tudi naše stranke. Že peto leto imamo nasad, v zadnjem letu pa je bilo malo več pridelka, tako da smo se s prodajo podali tudi na tržnice. Doma pa v času trgatve prirejamo dneve odprtih vrat, tako da naše izdelke promoviramo tudi lokalno," je povedala Rozalija Šket iz Podplata. Veliko jim pomeni, da jih ljudje obiščejo na kmetiji in da se sami prepričajo, kje rastejo rastline. Obiskovalci so lahko kupili različne izdelke iz aronije, in sicer sokove, marmelade, sirupe, čaje in likerje.

Tovrstni dogodki so namenjeni tudi ohranjanju in spoznavanju kulturne dediščine. Z izdelavo različnih vrst piščali se je predstavil Anton Petek iz Mozirja. "Piščali so narejene iz več vrst lesa, največ uporabljam lesko, javor in gaber, redkeje dren, ker ga je težko dobiti. To je les, ki ga imamo v Sloveniji dovolj, treba ga je sušiti eno ali dve leti. V preteklosti so pastirji izdelovali piščali zato, da so si s tem krajšali čas na paši. Pomen piščalke je predvsem signalizacija, se pravi piskanje s planine na planino, kje se kdo nahaja. Danes lahko rečem, da piščalke uporabljajo predvsem otroci, kupujejo jih kot spominek in darilce."

Včasih so jih izdelovali kot instrumente in hitro je bilo pri hiši veselo, je povedal Petek ter dodal, da "v današnjih časih lahko kos lesa reši celo življenje. Če v planinah izgubite telefon, lahko na piščal zapiskate znak SOS za pomoč, se pravi tri dolge in tri kratke piske. Če bom pri svojem delu, ki ga opravljam, rešil vsaj eno življenje, bo to veliko." Za konec kratkega pogovora je Anton Petek iz piščali izvabil še znane melodije in oglašanje različnih živali.