Marsikdo je morda malo presenečen, ko izve, da so kresničke hrošči. Zagotovo pa tudi tisti, ki žuželk ne marajo preveč, osupnejo nad prizori, ki se rišejo marsikje po svetu. In kot pravi ena od največjih poznavalk teh bitij na svetu, zaslužna profesorica doktorica Sara Lewis z Univerze Tufts v ZDA, je ohranjanje te vrste in njenega življenjskega prostora zdaj zanje bistvena naloga.
Sinhrono utripanje na tisoče drobnih lučk
Kresničji turizem – turistična potovanja z namenom opazovanja kresničk, so vedno bolj priljubljena. Sinhrono utripanje na tisoče drobnih lučk je zagotovo posebno doživetje, ki letno po svetu odpelje na tisoče ljudi. Od priljubljenih lokacij na primer omenimo mangrove v Maleziji in na Tajskem, pa Kjušu in Honšu na Japonskem, nekateri nacionalni parki v ZDA, Pantanal in Amazonski pragozd v Braziliji. "Po dolgih letih raziskovanja različnih značilnosti kresničk z ekipo in študenti, zlasti tega, kako si dvorijo in kako se parijo, se v zadnjih nekaj letih bolj posvečam ohranjanju teh žuželk," razlaga Sara Lewis, ki med drugim s sodelavci preverja tudi, koliko so različne vrste še navzoče po svetu.
Opazovalci naj bodo pozorni na svoje vedenje
Lewis kresničji turizem pozdravlja: "Všeč mi je, da se ljudje odpravijo v noč in na kraje, na katerih lahko še uživajo v opazovanju teh čudovitih bitij. Na drugi strani pa po svetu obstajajo tako imenovane vroče točke tovrstnega turizma, na katerih lahko veliko število obiskovalcev prav v obdobju, ko se kresničke parijo, vpliva na njihovo populacijo". Pri ozaveščanju sodelujejo tako s turističnimi ekipami kot z organizacijami, ki ponujajo tovrstne obiske: "Ena izmed stvari, na katere so ljudje lahko pozorni, je njihov svetlobni odtis. O kresničkah smo se v zadnjem desetletju naučili, da uporabljajo bioluminiscentno svetlobo, da z njo privabljajo potencialne partnerje. Prav zato so zelo občutljive na svetlobno onesnaževanje, že na zelo majhno".
Zato so najboljši kraji za tovrstni turizem tisti, kjer ni luči, še posebno pa ne umetnih: "Ljudje se morajo zavedati, da lahko v družbi kresničk najbolj uživajo, če imajo izklopljen mobilni telefon. Z njim tako ali tako ne bodo mogli posneti dobre fotografije. Prav tako ne nosite s seboj svetilk ali oblek, ki se ponoči svetijo. Otroci imajo pogosto obute športne copate z lučkami. Vse to, vidite, je izjemno pomembno. Zmanjševati moramo svetlobno onesnaževanje na teh krajih, pa tudi vplivanje na habitat".
Karizmatični hrošči, ki jih imajo vsi radi
Mnogi ob misli na kresničke pomislijo na odrasle hrošče, ki svetijo. A to je le vrh njihovega življenjskega kroga. "Kresničke lahko preživijo do dve leti v zelo zgodnjih, otroških fazah razvoja. Po večini živijo pri tleh ali pod njimi. Zato tudi hoja skozi tovrsten habitat vpliva nanje, na njihova jajčeca, ličinke in tako naprej," razlaga avtorica knjige Silent Sparks, o čudovitem življenju kresničk: "Pred nekaj leti smo ugotavljali, koliko ljudi se odloča za tak turizem, in bili presenečeni, saj gre za milijone po vsem svetu. To pomeni, da je to seveda vabljiva gospodarska dejavnost, ki prinaša velik vir prihodkov. Hkrati pa je to za ljudi tudi čudovita priložnost, da pridejo karizmatičnim žuželkam zelo blizu. Mislim, da kresničke poskrbijo za nekakšen vstop v svet hroščev. Tudi ljudje, ki res, res ne marajo žuželk, imajo radi kresničke."
Tako suša kot obilne padavine krčijo habitat
Če ste se spraševali, kje so kresničke, ki ste jih nekoč lahko opazovali, je del odgovora v klimatskih spremembah. Suša je za ta bitja težava, ker v vseh obdobjih življenja potrebujejo vlago: "Samičke bodo na primer jajčeca odložile samo na vlažna mesta. Tudi ličinke potrebujejo vlago, da preživijo. V zgodnjih oblikah razvoja so kresničke tudi plenilci, plenijo na primer polže, zemeljske črve, ki jih je v sušnih razmerah manj. Zato ima suša zagotovo vpliv na pojavnost kresničk v več delih sveta," razlaga Lewis in dodaja, da so na drugi strani spektra padavinske skrajnosti.
Obenem spodbuja vse zainteresirane k sodelovanju v pobudi državljanske znanosti z imenom iNaturalist in poročanju o opažanju kresničk. Če bi ljudje radi znova privabili kresničke, mora biti območje dovolj vlažno, na razpolago morajo biti viri vode, pa čim manj luči in seveda pesticidov, ki kresničke pomorijo. Prizori, ki torej vsako leto po svetu odpeljejo ljubitelje teh svetlečih hroščkov, pa niso samo rumenkasto-zeleni, lahko so tudi rdeči, oranžni ali celo modri, odvisno od vrste kresničk in od kemijske sestave njihovega svetilnega organa. Skratka, paša za oči.
Da jo ohranimo, pa bomo seveda morali nekaj dodati tudi mi, s svojim vedenjem, poudarja Sara Lewis: "Menim, da je vse, kar je povezano s kresničkami, navdušujoče. In še toliko skrivnosti je, ki jih moramo rešiti! Doslej smo se naučili že veliko o fazah njihovega življenja, o njihovem življenjskem krogu, dvorjenju, razmnoževanju. Menim pa, da je morda skoraj najpomembnejše to, kako lahko to znanje uporabimo. Kako ga uporabiti za to, da se bodo kresničke obdržale? Kako lahko zaščitimo te biserčke noči za prihodnje generacije? To je najpomembnejše delo, kar jih trenutno imamo."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje