31-letni Škofjeločan je zadnjih nekaj let steber slovenske reprezentance na položaju desnega zunanjega. Tudi pred začetkom kvalifikacij za evropsko prvenstvo je nepogrešljivi član zasedbe Ljubomira Vranješa, ki se od nedelje pripravlja v tradicionalni bazi v Zrečah.

V ponedeljek popoldne je s sedeža Evropske rokometne zveze (EHF) na Dunaju prišlo obvestilo, da je tekma s Poljsko, ki bi morala biti v četrtek v Celju, preložena zaradi številnih okužb z novim koronavirusom v poljskem taboru. Slovenci se bodo tako v nedeljo pomerili le s Turčijo v gosteh. Spodnji intervju z Dolencem je nastal, ko še ni bila znana odločitev EHF-ja o preložitvi tekme s Poljaki.

S kakšnimi občutki prihajate na tokratni zbor reprezentance? Glede na še kar trajajočo pandemijo novega koronavirusa verjetno z malo mešanimi, kajne?
V bistvu niti ne. S tem virusom se spoprijemamo že od začetka sezone, tako da smo se že navadili vseh postopkov, vključno z opravljanjem testov. Očitno bo sezona potekala malo bolj zaprto.

Kako ste se sicer privadili na novo "koronarealnost"? Kaj vas najbolj moti oziroma vam je najtežje? V Španiji je položaj še malo bolj zaostren kot v Sloveniji, saj so izredne razmere podaljšane oziroma bodo do maja prihodnje leto.
Ukrepi so v tem trenutku precej podobni kot v Sloveniji. Že od poletja, ko smo se vrnili v klube, je bila obvezna nošnja maske tudi na prostem. Zagotovo je letošnje leto malo bolj posebno, pa ne samo za športnike, ampak tudi za vse druge ljudi. Upam, da se bo vse skupaj spravilo pod nadzor, tako da bomo nadaljevali tekmovanje. Za zdaj nimamo druge možnosti, kot da se poskušamo držati ukrepov in pravil, ki jih predlagajo ljudje, pametnejši od nas. Zagotovo pa najbolj pogrešamo občinstvo na tekmah. Igramo pač zaradi gledalcev.

Kljub "koroni" mora iti življenje naprej, tudi športna tekmovanja. Po devetih mesecih je pred vami znova reprezentančna akcija. V četrtek tekma s Poljaki, ki so opravili menjavo generacij. Na januarskem evropskem prvenstvu, kjer je Slovenija igrala v polfinalu, so končali na 21. mestu. Zdi se, da je Slovenija, sploh doma, favorit. Kaj pričakujete vi pred tokrat praznim Zlatorogom?
Poljaki so opravili menjavo generacij. A mislim, da so nas pretekle kvalifikacije naučile, da v Evropi ni več slabih ekip. Vsi igrajo dober rokomet, tako da je vse skupaj precej bolj izenačeno, kot je bilo pred sedmimi ali desetimi leti. Treba je biti 100-odstoten na vsaki tekmi. Tudi nam manjka nekaj igralcev, ki so bili prej standardni. A tisti, ki smo, se moramo pokazati v najboljši luči, da osvojimo dve točki.

Nekateri standardni igralci, kot so Blaž Blagotinšek, Nik Henigman in Darko Cingesar bodo tokrat manjkali. Ali ima Slovenija dovolj kakovosti, da jih nadomesti?
Mislim, da ima. Igralci, ki so dobili priložnost, morajo dokazati, da imajo kakovost. Omenjeni trije in še kakšen zraven so med najboljšimi v Evropi na svojem položaju. Predvsem pa so vsi trije zelo dobri v obrambi. A v športu je tako, da tistega, ki ni, je treba nadomestiti s skupnimi močmi.

V nedeljo vas čaka gostovanje v Turčiji, ki ne bi smela predstavljati pretrdega oreha, kajne?
Jaz osebno Turkov ne poznam tako dobro kot Poljake. A zato imamo strokovni štab, da nas pripravi. Kot sem že omenil, razlik v kvalifikacijah v zadnjih letih ni, ekipe so izenačene. Smo favoriti te skupine, in prav je, da vsako tekmo razmišljamo o zmagi, in to velja tudi pred obračunom s Turki.

V letošnji sezoni sta se vam v Barceloni pridružila še dva Slovenca, Blaž Janc in Domen Makuc. Kako sta se vključila v moštvo?
Dobro. Jaz mislim, da imamo prijetno ekipo in ambient, v katero se ni težko vključiti. Za zdaj igrata oba dobro. Blaž je že v Evropi uveljavljen igralec, saj to zanj ni prvi klub v tujini. Tudi Domen je dobro izkoristil tiste priložnosti, ki jih je dobil. Za zdaj gre po načrtu. Oba sta se pokazala kot pravi okrepitvi.

Ali ste jima ob prihodu kaj razkazali mesto Barcelono?
Niti ne, saj ni bilo ravno obdobje za razkazovanje mesta. Poleti je bilo sicer še kar nekaj turizma, a potem se je začel virus spet širiti. Po svojih močeh sem jima pomagal pri kakšnih drugih stvareh, nisem pa bil kakšen turistični vodič.

Druženje zunaj igrišča je zaradi trenutne situacije omejeno.
Poleti smo se Slovenci dobili tudi zunaj igrišča, kar je povsem normalno. Je pa v zadnjem času to nemogoče, saj ne živimo niti v isti občini. Treba se je pač držati navodil. V tem trenutku je druženje omejeno na šest oseb. Že v naših družini pa smo štirje. Zagotovo bi radi izkoristili, da igramo skupaj v tujini, povrhu vsega še v krasnem mestu, kot je Barcelona. Za zdaj je položaj precej omejujoč, a se bo tudi to enkrat spremenilo.

Rezultatsko ste zelo dobro odprli sezono, saj je Barcelona po nepopolnem šestem krogu na vrhu lestvice skupine B in edina v Ligi prvakov s stoodstotnim izkupičkom. Mnogi menijo, da ste prvi favorit letošnjega tekmovanja. Kaj pa vaša ocena? Ali čutite kaj pritiska zaradi imperativa končne zmage?
Pritisk v Barceloni vedno obstaja, ne glede na to, ali igraš dobro ali slabo. Nadaljujemo tam, kjer smo lani končali. Naš zadnji poraz je star eno leto. Izgubili smo lani v prvem krogu na gostovanju v Szegedu. Imamo kakovostno ekipo, s katero lahko osvojimo dve Ligi prvakov v eni sezoni (decembra je zaključni turnir še za lansko sezono, op. a.). Ne skrivamo, da si to želimo. A ne razmišljamo tako samo mi. Najmanj trije klubi so še (PSG, Kiel, Veszprem, op. a.), ki razmišljajo enako, zato ne bo lahko. Zraven pa je še vsaj pet ali šest ekip, ki lahko osvojijo Ligo prvakov, če se uvrstijo na zaključni turnir. V preteklih sezonah so tudi vsi govorili, kako smo favoriti, pa smo nato izgubili predlani proti Vardarju. Lani je sezono odnesla korona. Zdaj pa je čas, da kakovost pokažemo na igrišču in potrdimo napovedi.

Kako ste zadovoljni z osebno formo?
Vse skupaj je malo specifično. Na začetku sezone sem imel težavo, saj sem ob doskoku načel koleno, a se je končalo brez hujše poškodbe. Bilo je vneto in kar nekaj časa sem potreboval za okrevanje, tako da nisem igral. Sicer pa je sezona dolga. Pravzaprav se zares začne decembra z zaključnim turnirjem za lansko sezono. Po novem letu sledi evropsko prvenstvo, pa nato kvalifikacije za olimpijske igre, in upam, da še en final four. Glavno je zdravje, ostalo bo prišlo. Treba je le trenirati in verjeti vase.