Slovenski tabor je bil po bridkem koncu v Debrecenu pretresen, tako slabega izkupička – visoko je izgubil proti Danski s 23:34 in premagal Severno Makedonijo s 27:25 – ni nihče pričakoval. Proti Črni gori bi Slovenci potrebovali zmago, a na koncu izgubili z 32:33.
Preveč težav v obrambi
"Nismo bili dovolj agresivni, vseh 60 minut smo imeli preveč težav v obrambi, 33 prejetih golov zgovorno priča o tem," je po porazu na odločilni tekmi proti Črnogorcem za napredovanje v drugi del dejal švedski strokovnjak na slovenski klopi Ljubomir Vranješ.
"Na koncu so odločale malenkosti. Tekmo bi lahko obrnili v svojo korist, a tega nismo storili. To je zelo slab izid za Slovenijo, igralce in zame kot trenerja. Zelo sem razočaran," je še dodal Skandinavec, čigar selektorska usoda je v rokah vodstva Rokometne zveze Slovenije in njenega predsednika Franja Bobinca. Vranješ ima sicer z RZS-jem veljavno pogodbo do leta 2023.
"Ne vem, ali gre za zmagovalno miselnost mene ali igralcev. A danes je ni bilo. Sem glavni trener in sem odgovoren za marsikaj. Nimam težav sprejeti veliko odgovornosti, a za nekatere stvari vseeno nisem odgovoren. Zdaj ni dobro govoriti o tem. Sem zelo razočaran, tako da mogoče ni pravi trenutek za sprejemanje nekaterih odločitev. O prihodnosti tudi ne bi govoril. Pogodbo imam do olimpijskih iger. Če bomo delali skupaj naprej, moramo spremeniti nekatere stvari," je za Val 202 na neposredno vprašanje o morebitnem prevzemu odgovornosti in posledičnem odstopu s selektorskega mesta dejal Ljubomir Vranješ.
Pogrnili na celi črti
"Proti Črni gori smo 'pogrnili na celi črti', naša predstava, sploh v končnici dvoboja, je bila pod vsako kritiko," je dejal Staš Skube in dodal: "Imeli smo željo po zmagi in motivacijo, želeli smo si preboj v drugi del, v prelomnih trenutkih dvoboja pa naša igra ni stekla."
Blagotinšek brez besed
"Vsi smo verjeli in si želeli uvrstitev v drugi del tekmovanja, a proti Črnogorcem smo prikazali premalo. Nimam besed, močno sem razočaran," je bil po klavrnem slovenskem nastopu v Debrecenu redkobeseden krožni napadalec Blaž Blagotinšek.
Pod Vranješem odličen začetek ...
Slovenija je pred dvema letoma pod Vranješevim vodstvom poletela v nebo. Na evropskem prvenstvu na Švedskem, Norveškem in v Avstriji se je v nasprotju z vsemi napovedmi prebila v polfinale. Na odločilnih tekmah v Stockholmu se ji ni izšlo, po polfinalnem porazu proti Španiji je na tekmi za bronasto kolajno morala priznati premoč še Norveški.
Po fantastičnem uvodu pod taktirko Vranješa, člana zlatega švedskega rodu iz devetdesetih let preteklega in v začetku tega stoletja pod vodstvom legendarnega Bengta Johanssona in zaradi globokih sledi, ki jih je pustil pri nemškem klubskem velikanu iz Flensburga, so mnogi pričakovali razmah slovenskega reprezentančnega rokometa, a se ta ni zgodil.
... in vse slabše nadaljevanje
Na lansko svetovno prvenstvo v Egiptu se je slovenska reprezentanca odpravila z odločno željo po kolajni, mnogi rokometni strokovnjaki so Vranješev igralski kader celo primerjali s slovensko generacijo iz leta 2006. Tedaj so na EP-ju v Švici nastopili vsi največji zvezdniki slovenskega rokometa, dodatno pa jih je okrepil še beloruski bombarder in v tistem času eden najbolj vročih rokometašev na svetu – Sergej Rutenka.
A Slovencem se lani v faraonovi deželi – tako kot slovenski generaciji pred 16 leti v Švici – ni izšlo, zasedli so le deveto mesto. Še večje razočaranje so doživeli nekaj mesecev pozneje na berlinskem turnirju za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer so bili "svetlobna leta" oddaljeni od Nemcev in Švedov ter ostali brez četrtega nastopa na igrah po Sydneyju 2000, Atenah 2004 in Rio de Janeiru 2016.
Brez Bombača, Gabra, Gajića, Ferlina ...
Pred odhodom na letošnji EP iz slovenskega tabora niso prihajale glasne napovedi. V skupini, kjer je po kakovosti daleč pred vsemi izstopala Danska, je bilo kljub določenim kadrovskim spremembam – v primerjavi z lanskim turnirjem so manjkali Dean Bombač, Matej Gaber, Dragan Gajić in Klemen Ferlin – pričakovati, da se bo Slovenija po tekmah s Severno Makedonijo in Črno goro prebila v glavni del tekmovanja.
A Slovencem se v Debrecenu ni izšlo. Na uvodni tekmi proti Makedoncem so po predstavi brez pravega šarma osvojili načrtovani točki, Dancem so se dostojno upirali le v prvem polčasu, na odločilni tretji tekmi proti Črnogorcem pa so pogrnili po celi črti. Po zmedeni in nezreli predstavi v končnici dvoboja so dokončno podpisali kapitulacijo in klavrno končali nastope na letošnjem turnirju stare celine.
Ena najslabših uvrstitev na EP-jih
Končna uvrstitev slovenske reprezentance bo znana po torkovih tekmah v skupinah B in D. Na dosedanjih 13 turnirjih je bilo najslabše 14. mesto na Poljskem 2016. Najboljši rezultat je Slovenija dosegla na domačih tleh 2004, ko je po porazu na finalni tekmi proti Nemčiji zasedla drugo mesto.
Na Švedskem, Norveškem in v Avstriji 2020 se je prebila v polfinale, a nato zasedla četrto mesto. Na Hrvaškem 2000 je bila peta, v Srbiji 2012 šesta, v Švici 2006 in na Hrvaškem 2018 osma, na Portugalskem 1994 in Norveškem 2008 deseta, v Španiji 1996 in Avstriji 2010 enajsta, na Švedskem 2002 pa dvanajsta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje