Stranka SLS, ki svojega poslanca v slovenskem parlamentu ni imela že od leta 2014, si na evropskih volitvah obeta izvolitev vsaj enega evroposlanca. Nosilca liste in ključna programska izhodišča so v SLS-u predstavili že novembra lani, prvi med slovenskimi strankami, ki bodo 9. junija sodelovale na volitvah za evropski parlament. V stranki so takrat predlagali tudi povezovanje z drugima dvema slovenskima strankama, ki sta članici Evropske ljudske stranke (EPP) – SDS in NSi –, a za to ni bilo interesa. SLS se tako na evropske volitve, potem ko je imel pred desetimi leti skupno listo s stranko NSi, pred petimi leti pa s stranko SDS, tokrat podaja samostojno.

Na začetku aprila, ko so v stranki predstavili celotno listo kandidatov, je njen nosilec Peter Gregorčič dejal, da "močno Evropsko unijo za vse lahko gradimo le z vključevanjem vseh generacij in slojev prebivalstva," ter dodal, da je "pot do uspešne Evrope tudi pot do uspeha Slovenije." To sporočilo so v SLS-u navedli tudi v svojem volilnem sloganu "Močna EU za vse". Gregorčič je sicer širši javnosti najbolj poznan kot nekdanji predsednik Programskega sveta RTV Slovenija, v medijih pa se pojavlja tudi v vlogi političnega komentatorja. Po izobrazbi je doktor fizike in je tudi izredni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Če je Gregorčič uvrščen na začetek liste kandidatov, je na njenem repu predsednik SLS-a Marko Balažic. "To, da je predsednik politične stranke na listi, je največji dokaz tega, da v listo zaupa in verjame," je ob predstavitvi kandidatov dejal Balažic, ki je vodenje stranke prevzel leta 2022. Ob tem je dodal, da ga sicer še vedno najbolj zanima slovenska politika.

Izkušeni evroposlanec Bogovič računa na preferenčne glasove

Poleg nosilca liste Petra Gregorčiča in predsednika stranke Marka Balažica je med kandidati SLS-a tudi aktualni poslanec Franc Bogovič, ki ima za sabo bogato politično kariero. Od leta 1998 do 2011 je bil župan občine Krško, nato je bil kot kandidat SLS-a izvoljen v DZ, v drugi Janševi vladi pa je opravljal tudi funkcijo kmetijskega ministra. Trenutno zaključuje drugi mandat v Evropskem parlamentu.

Glede na to, da ni uvrščen na vrh kandidatne liste, pač pa na njej zaseda tretje mesto, si Bogovič, ki s funkcijo evropskega poslanca SLS-u zagotavlja tudi status parlamentarne stranke, pri vnovični izvolitvi računa na preferenčne glasove. Kot je poudaril na predstavitvi kandidatne liste, tudi na volitvah leta 2014 in 2019 v evropski parlament ni bil izvoljen s prvega mesta na kandidatni listi, pač pa je bil enkrat uvrščen na zadnje, drugič pa na četrto mesto.

Kandidati SLS-a, ki se bodo poleg omenjenih potegovali za sedež v Evropskem parlamentu, so pravnica in profesorica na Evropski pravni fakulteti Nove univerze Sara Ahlin Doljak, ki je uvrščena na drugo mesto na kandidatni listi, od četrtega do osmega mesta pa nato sledijo še inženirka računalništva Mija Aleš, nekdanji dolgoletni poslanec in župan občine Destrnik Franc Pukšič, nevrobiologinja Nina Strah, predsednik podmladka SLS-a Zagorje ob Savi Aljaž Barlič in predsednica podmladka SLS-a Kaja Galič.

Prizadevanja za krepitev skupne zunanje in varnostne politike EU-ja

V svojem programu za naslednje 5-letno mandatno obdobje v SLS-u poudarjajo več ključnih tematskih sklopov. V prvi vrsti poudarjajo, da bi močan EU za vse generacije in socialne skupine zagotavljali s prizadevanji za razvoj podeželja in krepitev prehranske neodvisnosti, razvojem urbanega prostora, digitalizacijo, zagotavljanjem prilagodljive kohezijske politike in utrjevanjem identifikacije evropske skupnosti.

V središču prizadevanj SLS-a je tudi krepitev skupne zunanje in varnostne politike in skupno varovanje meja pred nezakonitimi migracijami. Kot opozarjajo v svojem programu, so tako spopadi v Ukrajini kot na Bližnjem vzhodu "razkrili, kako šibka je še vedno Evropska unija v obrambnem pogledu". Prepričani so, da varnostna in zunanja politika EU-ja ne smeta temeljiti izključno na zanašanju na ameriško vojaško moč, zato napovedujejo zavzemanje za EU, ki bo tudi sam sposoben zagotavljati svojo varnost.

Ob tem poudarjajo tudi to, da je EU zaradi kakovosti življenja, blagostanja in svojih dosežkov najprivlačnejši del sveta, kar pa privablja tudi številne begunce in migrante. "Ker se ob tem naše prebivalstvo stara, to odpira kompleksno vprašanje. Pomanjkanje delovne sile namreč po eni strani Evropsko unijo šibi. Po drugi strani pa jo še bolj šibijo nezakonite migracije, ki vodijo v spodjedanje naših vrednot in naše kulturne podstati," so v SLS-u opozorili v svojem programu, v katerem pozivajo k skupnemu varovanju zunanjih meja EU-ja in učinkovitemu preprečevanju ilegalnih migracij.

V SLS-u poudarjajo tudi pomen energetske neodvisnosti, pri čemer kot eno od rešitev vidijo krepitev vloge jedrske energije in pa trajnostnega zelenega prehoda, kar bi ga po njihovem mnenju lahko dosegli predvsem z inovacijami v energetiki, kmetijstvu in prometu.