Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dnevni red seje: 1. Rakavi bolniki in sodobne oblike zdravljenja 2. Razno
Žalna seja Državnega zbora ob smrti nekdanjega predsednika Državnega zbora Franca (Ferija) Horvata. Žalni govor bo imel vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han. Na seji bo sodeloval Policijski orkester.
Dnevni red seje: 2. Predlog sklepa o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo
Dnevni red seje: 2. Predlog sklepa o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo
Dnevni red seje: 2. Predlog sklepa o seznanitvi s Poročilom o stanju, razlogih, zalogah in naročilih osebne zaščitne ter kritične medicinske opreme ob razglasitvi epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) ter nabavah, ki so omogočile Sloveniji uspešen spopad z njo
Prireditev ob Mednarodnem letu zdravja rastlin 2020 in delovanju prvih EU referenčnih laboratorijev na Nacionalnem inštitutu za biologijo.
Državni svet RS, Slovenski nacionalni komite za velike pregrade, Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pripravljajo posvet "Slovenija prihodnosti v luči podnebnih sprememb - je zadrževanje vode nuja ali možnost v procesu prilagajanja podnebnim spremembam?". Posvet je namenjen predstavitvi pomena zadrževanja vode za okolje in družbo, še zlasti v luči podnebnih sprememb in potreb po zagotavljanju tako količin vode za potrebe človeka kot za vzdrževanje ustreznih razmer za ohranjanje habitatov tudi v 21.stoletju. Zadrževanje voda se vse bolj izkazuje za nujen in ključen ukrep za blaženje hidroloških neravnovesij in učinkovito zmanjševanje škod, ki vsako leto nastanejo zaradi omenjenih hidroloških ekstremov ter ključno orodje za zagotavljanje pitne vode, pa tudi pogojev, ki bodo ohranjali biotsko raznovrstnost v prihodnje. Zadrževalniki so v veliko primerih tisti, ki ugodno vplivajo na vzpostavitev ugodnih življenjskih pogojev, ti pa omogočajo ohranitev ogroženih vrst ali habitatnih tipov ali je njihovo obratovanje pogoj za ohranitev le-teh. Izgradnja zadrževalnikov je tako navzlic prepričanju, da posegi škodujejo živalskim in rastlinskim vrstam, lahko pogoj za ohranitev prav slednjih.
Dnevni red seje: 1. Seznanitev in razprava o Državnem programu za obvladovanje raka 2. Razno
Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore na naslednja vprašanja: 1. Kako storjena kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost dejansko vplivajo na dolgoročno duševno stanje žrtev? 2. Kakšen je dolgoročen vpliv kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na zmožnost žrtev, da storilca prijavijo pristojnim organom? 3. Kako starost žrtve vpliva na njeno soočanje s kaznivim dejanjem in na njeno zmožnost prijave dejanja v dolgoročnem smislu? 4. Katere posamezne kvalifikacije kaznivih dejanj z značilnostmi spolnega delikta povzročijo največjo škodo za dolgoročno duševno stanje žrtve ter zato najbolj otežijo njeno iskanje pomoči ter prijavo dejanja pristojnim organom? 5. Ali obstoječa ureditev zastarljivosti kaznivih dejanj z značilnostmi spolnega delikta v praksi povzroča težave pri soočanju z njihovim pregonom? 6. Katere posamezne kvalifikacije kaznivih dejanj z značilnostmi spolnega delikta predstavljajo kazniva dejanja s težo, ki bi utemeljila njihovo umestitev med nezastarljiva kazniva dejanja? Ali je njihova teža primerljiva s težo kaznivih dejanj, ki jih kot nezastarljiva opredeljujejo obstoječe določbe Kazenskega zakonika? 7. Ali obstajajo kakšni pomisleki o negativnih učinkih, ki bi ji umestitev najtežjih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost med nezastarljiva kazniva dejanja imela za slovensko kazenskopravno ureditev? 8. Ustreznost in primerljivost zastaralnih rokov v Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju KZ-1) na splošno ter v luči občutnega podaljšanja z uveljavitvijo KZ-1 v letu 2008 in novelo KZ-1B v letu 2011? 9. Ali predlagana nezastarljivost – predvsem pregona – za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost lahko povzroča težave v predkazenskih in kazenskih postopkih za pristojne organe oziroma za »uspeh postopka« zaradi pričakovane velike časovne odmaknjenosti dejanja? Ali se s pretekom časa otežujejo možnosti dokazovanja (tako, da je nekatera dejstva vse težje dokazovati, nekaterih pa morda sploh ni več mogoče dokazati)? 10. Ali se strinjate, da bi bilo ob razmisleku glede zastaranja kazenskega pregona in izvršitve kazni za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost treba opraviti tudi razmislek in razpravo o (ne)ustreznosti modela prisile pri določanju znakov obravnavanih kaznivih dejanj? 11. Ali je po vašem mnenju inkriminacija posilstva in drugih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v KZ-1 ustrezna? Se strinjate, da bi bilo skladno z novejšimi dognanji pravne teorije treba spremeniti model prisile pri opredelitvi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost? Ali bi bilo ustrezno preoblikovati kaznivo dejanje posilstva po 170. členu KZ-1, ali pa novi model (npr. »da je da«, »ne je ne«) določiti kot novo posebno kaznivo dejanje? 12. Druge vsebine, izpostavljene s strani vabljenih.
Neveljaven email naslov
