Pripoved o Prekmurju skozi časovni stroj se začne že kmalu po vstopu skozi veličasten portal, ki so ga Saphariji, grofje in takratni lastniki tega renesančnega dvorca sredi Murske Sobote, v začetku 18. stoletja pripeljali iz Budimpešte.

Stalna razstava se začne s prvimi prebivalci te pokrajine. "Ne vemo, kdo točno so bili ti prvi prebivalci, vemo pa, kako so živeli. O tem nam pripovedujejo te najstarejše arheološke najdbe iz prazgodovine kot so kamnite sekire, ostanki loncev, ostanki ometov," pojasni kustosinja Mateja Huber.

Že izkopavanja v dvajsetem stoletju so dokazala naselitev pokrajine vse od prazgodovine, pravi arheološki bum pa se je zgodil z gradnjo avtoceste. Po besedah arheologa Branka Kermana so bila "na tem prekmurskem odseku odkrita praktično vsa arheološka obdobja, ki jih poznamo od mlajše kamene dobe pa vse do srednjega veka."

Eno večjih odkritij je slovanska poselitev pokrajine s prav posebnim tipom bivališč, kakršnih na slovenskem še niso našli. Najdbe, ki jih je bilo veliko več, kot so jih lahko postavili na ogled, sicer skrbno hranijo v depojih, stalna razstava pa nas popelje v nekoliko mlajše zgodovinsko obdobje.

Verska raznolikost pokrajine

"V muzeju želimo izpostaviti zgodbe, ki so specifične za ta prostor. Ena takšnih posebnosti je verska raznolikost," izpostavi kustusinja Huber. Reformacija izpred 500 let je puščala sledi do danes, v Prekmurju so se mešali verski vplivi različnih veroizpovedi in večina teh se je ohranila.

Z gradov na kmetije
V muzeju so na novo postavili tudi pripoved o prekmurskih gradovih in plemiških rodbinah. Razstavljeni so predmeti iz njihovega vsakdanjega življenja, tudi nekaj šele pred kratkim najdenih fotografij. Skozi baročni salon se razstava potem nadaljuje v bolj domače, ruralno okolje, kjer stari oče vnuku po svoje pripoveduje o zgodovini.

Tu je cimpranaiža v malem s črno kuhinjo in vsem kar sodi zraven, s filmskim zapisom podkrepljen prikaz lončarstva in pa posebnost, ki so jo predvsem skozi vezenje na oblačilih v ta prostor zanesli Madžari. Etnologinja Jelka Pšajd pojasni, da je "hetiška kultura oziroma ta element, ki je predstavljen na stalni razstavi, gotovo edinstven v slovenskem etničnem prostoru."

Vojni in povojno dogajanje pomembno zaznamovalo ljudi
Pomemben del prekmurske zgodovine je obdobje prve svetovne vojne, predvsem njenega konca, ko je ta pokrajina postala del enotneg.a slovenskega prostora.

V povojenm času pa Murska Sobota začne dobivati tudi vse bolj urbano podobo. Premik po časovnem traku nas privede do druge vojne in njenih posebnosti, ki so zaznamovale pokrajino ob Muri in zaključi s povojnim obdobjem socializma ter njegovimi kulturno umetniškimi izrazi.