Občina Grad je letos postala regijska zmagovalka v vzhodni Sloveniji kot razvojno najprodornejša občina. Kakšne možnosti razvoja še vidi županja Cvetka Ficko?

Kako boste v vaši občini obeležili obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?
Obletnico priključitve Prekmurja k matičnemu narodu bomo obeležili skupaj z več občinami s sodelovanjem na prireditvah in seveda tudi na skupni prireditvi, ki bo 17. avgusta v Beltincih.

Katere vidike prekmurske zgodovine in identitete bi morali ljudje v Sloveniji bolje poznati?
Prekmurje je bilo dolgo obdobje pod ogrskim okriljem in to je pustilo pečat, ki še dolgo ne bo pozabljen.

Katera prekmurska zgodovinska osebnost ali pa zgodovinski dogodek zaslužita več pozornosti, kot pa sta je deležna?
Mikloš Küzmič, duhovnik, pisatelj in prevajalec je zgodovinska osebnost, ki se je še posebej zavzemal za ohranitev prekmurskega narečja, napisal je tudi knjigo Abecednik, prav tako Štefan Küzmič.

Kdo so po vašem mnenju trije pomembni Prekmurci, ki bi jih morala dobro poznati vsa Slovenija?
Poleg omenjenih tudi akademik dr. Anton Vratuša.

Katero knjigo prekmurskega avtorja bi priporočili znancu v Ljubljani?
Znancu v Ljubljani bi priporočila knjigo Strici so mi povedali, pisatelja Miška Kranjca in knjigo z naslovom Marta, pisateljice Karoline Kolmanič, ki opisujeta življenje ljudi v Prekmurju.

Katero zvrst kulture v vaši občini najbolj razvijate?
V naši občini predvsem ohranjamo drobne rokodelske izdelke, kot je izdelava velikonočnih pirhov in cvetja iz krep papirja.

Kaj je naravna ali kultura dediščina, na katero ste v vaši občini najbolj ponosni?
V Občini Grad stoji eden največjih gradov v Slovenji s svojimi spremljajočimi objekti (grajska pristava, kripta, Kačeva mlaka z zmajem), cerkev Marije Vnebovzete, kjer je svoj pečat pustil tudi Jože Plečnik.

Kakšni so vaši načrti za ohranjanje prekmurske dediščinske kulturne krajine v vaši občini?
Grajska pristava je v lasti občine in to je objekt, ki ga bomo ohranili v prvotni obliki in bo namenjen za turizem.

Kako vključujete naravno in kulturno dediščino vaše občine v turistično ponudbo?
V naši občini imamo objekt doživljajski park Vulkanija, ki prikazuje nastanek vulkana in njegove posledice za našo krajino, in to uspešno vključujemo v skupno turistično ponudbo ogleda gradu in drugih znamenitosti.

Bi ustanovitev Pomurske pokrajine vaši občini koristila?
Pomurska pokrajina bi približala center odločanja tudi k nam, bolj oddaljenim krajem.

Katere kratkoročne in dolgoročne cilje bi si moralo vodstvo takšne pokrajine postaviti?
Kratkoročni in dolgoročni cilji bi morati temeljiti najprej na zagotavljanju novih delovnih mest, skrbi za starejšo populacijo in seveda na ohranjanju narave, in sicer tako, da bi bila od države dodatno zagotovljena finančna sredstva.

Unesco je lani razglasil Biosferno območje Mura. Je ta projekt za Prekmurje koristen in kako?
Za Biosferno območje Mura je ta trenutek težko napovedati koristi, vsekakor pa je pomemben za ohranjanje narave in posledično prepoznavanje v svetu.

Kako so na razvoj pokrajine učinkovali projekti NATURA 2000 in Krajinski park Goričko?
Projekt Natura 2000 in Krajinski park imata dva momenta, eden je prepoznavnost kot "krajinski park", kjer se sledi ohranjanju podeželja, drugi pa pomeni tudi neke vrste birokratsko oviro na področju graditve objektov in prometa nepremičnin.

Kako bi lahko izboljšali sodelovanje prekmurskih in porabskih Slovencev?
S porabskimi Slovenci pri nas sodelujemo na področju izmenjave glasil in tudi veteranskega nogometa.

Katere so v vaši občini največje gospodarske priložnosti?
V Občini Grad je največja gospodarska priložnost na področju turizma, saj grad s svojo zgodovino in objekt Vulkanija ter sama pokrajina nudijo podlago za turizem.

Zakaj se večetnični in multikonfesionalni značaj Prekmurja poudarja kot prednost pokrajine?
Večetničnost in zgodovina sta kazalnika, ki nam potrdita, da je različnost lahko tudi podlaga za dobro sodelovanje in razvoj.

Katere so največje socialne težave v vaši občini?
Pri nas je ena od večjih socialnih težav skrb za starejše, ki so po odhodu svojih naslednikov odšli za zaslužkom drugam in se ne vračajo. Veliko domačij je praznih.

Ali bi bilo treba zakonsko določiti koliko in kje lahko v Sloveniji vlagajo investitorji iz sosednjih držav?
Da bi zakonsko določili, kje in koliko naj bi investitorji iz sosednjih držav vlagali, bi bilo težko definirati. Stremeti je treba k temu, da so investicije sprejemljive z vidika kakovostnega bivanja, ohranjanja narave in lastnine.

Katere prekmurske medije redno spremljate?
Spremljam radio Murski val, Max-i, časopis Vestnik, sobota info …

Kako je po vaši oceni Prekmurje pokrito v slovenskih medijih?
Prekmurje je še kar pokrito v slovenskih medijih, predvsem z večjimi dogodki, bi pa bilo zaželeno, da bi se slišalo tudi za drobne pozitivne zgodbe.