Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupina Ocean C, ki je specializirana za reševanje alkohola iz razbitin, je naletela na nov "zaklad" - iz Baltskega morja so potegnili več sto steklenic konjaka in zeliščnega likerja iz 1. svetovne vojne.
"Ljudje so rajali, zajelo nas je nepopisno veselje, da je vojne vendarle konec, pod ameriško vojaško upravo je bilo res zelo dobro." A življenja v ameriških dobrin polni coni A je bilo leta 1947 konec in na meji z Italijo je zrasla "železna zavesa".
"Pomembno je bilo delovanje doma in v Parizu. Brez prizadevanj Prekmurcev ne bi bili uspešni slovenski in Slovencem naklonjeni diplomati," o dogajanju na mirovni konferenci, ki je omogočila združitev Prekmurcev z matičnim narodom, pravi Uroš Lipušček.
Soška fronta je bila prizorišče največjega spopada na gorskem območju v zgodovini človeštva in največji vojaški spopad na Slovenskem sploh. V Kopru je na ogled razstava, ki predstavlja takratne krvave boje in njihove posledice, tudi v zaledju fronte.
Na Televizijo Slovenija nocoj prihaja celovečerni dokumentarec o enem največjih in najbolj karizmatičnih vojskovodij prve svetovne vojne, branilcu Karpatov in Soče, generalu Svetozarju Boroeviću.
Partnerji iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske, Slovenije in Slovaške so v Bovcu podpisali listino Zgradimo Evropsko pot miru, s katero želijo povečanje prepoznavnosti dogodkov iz prve svetovne vojne in njene dediščine.
Pisatelj Štefan Kardoš in filmar Jože Glažar, dva Prekmurca, sta združila moči in se na svojevrsten način poklonila združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Na Ravnah na Koroškem so v soboto proslavili 125. obletnico rojstva in 100. obletnico smrti domoljuba, borca za severno mejo in osvoboditelja Mežiške doline Franja Malgaja.
Avstralci in Novozelandci se spominjajo dneva Anzac, ko je v krvavi bitki na polotoku Galipoli v Turčiji leta 1915 umrlo skoraj 9.000 avstralskih in 2.700 novozelandskih vojakov.
Osebna, družinska, družbena in emancipatorna – to so fronte, na katerih so se med drugim borile ženske v času prve svetovne vojne in tem borkam se poklanja razstava Ženske in velika vojna, ki jo odpirajo na sedežu Unesca v Parizu.
Na koncertu, ki je posvečen 100. obletnici prve svetovne vojne oz. padlim v septembrskih bitkah leta 1916 na Goriškem in Sveti Gori, bo 90-članski simfonični orkester izvedel simfonično pesnitev Barve zelenega smaragda, ki jo podpisuje Avgust Ipavec.
Dela Františka Topiča pričajo o bosensko-hercegovski družbi na pragu ene največjih tragedij človeštva - prve svetovne vojne. Posebno vrednost imajo zlasti zato, ker se osredotočajo na prizore iz vsakdanjega življenja, poudarek je na obrazih ljudi.
Avtor in režiser Štefan Celec je posnel dokumentarno-igrani film Za Prekmurje gre, v katerem je orisal dogodke ob koncu prve svetovne vojne, ki so vodili k priključitvi Prekmurja k takratni Državi SHS.
Delavci v kitajskem podjetju Calbee (proizvajalec slanih prigrizkov v Hongkongu) so med pošiljko krompirja iz Francije odkrili neeksplodirano ročno granato iz prve svetovne vojne.
Med hojo po cesti je pela na glas, tudi ponoči. Pri trinajstih je napisala satirično pesem o nemškem cesarju Viljemu I. Njene fotografije so se odlično prodajale. V NDR-ju so njeno misel demonizirali, njo pa častili kot mučenico.
18. januarja pred natanko stotimi leti se je začela pariška mirovna konferenca in v petek so se uradno začele prireditve ob praznovanju stote obletnice združitve Prekmurcev z matičnim narodom.
10.000-glava množica je 9. januarja 1919 na trgu pred cerkvijo v Čakovcu sprejela Resolucijo o odcepitvi Medžimurja od madžarske države. Tako kot slovensko Prekmurje je bila tudi ta skrajno severovzhodna hrvaška pokrajina njen del do konca 1. svet. vojne.
Kako je bilo v deželi ob Muri pred stoletjem, ko je po razpadu avstro-ogrske monarhije takratna Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev Prekmurje dobila za zeleno mizo na mirovni konferenci v Parizu?
Mi hočemo živeti ... se bere eden od zapisov v vojnem dnevniku, ki ga je kot vojak med prvo svetovno vojno zapisal literarni zgodovinar France Kobler.
V okviru mednarodne Poti miru, ki se vije od Alp do Jadrana, so odprli obnovljeno Rusko jamo, ki je v bližini Kostanjevice na Krasu.
Neveljaven email naslov