Clark, ki je specialist za zgodovino 19. stoletja, je leta 2013 izdal knjigo "The Sleepwalkers: How Europe Went to War in 1914, s katero je na izviren in hkrati svojevrsten način vpeljal svetovno javnost v zaznamovanje stote obletnice začetka 1. svetovne vojne.

Trenutno skupaj z BBC-jevo novinarko Melisso FitzGerald pripravlja serijo radijskih oddaj o 1. svetovni vojni. Med petimi oddajami bo ena posvečena tudi vstopu Italije v vojno in t. i. italijanski vojni, zato sta se odločila obiskati prostor, kjer se je "prelamljala zgodovina".

Sodelovanje s slovenskimi strokovnjaki
Pri ustvarjanju oddaje, ki sta jo C. Clark in novinarka sproti oblikovala na terenu, v Kobariškem muzeju, v muzeju na prostem na Kolovratu, ob italijanski kostnici v Kobaridu ter na sedežu Fundacije Poti miru v Posočju, so sodelovali tudi Željko Cimprič (Kobariški muzej), Tadej Koren, Katja Sivec (oba Ustanova Fundacija Poti miru v Posočju) in Petra Svoljšak (ZRC SAZU).

Clarka je že na poti proti Kobaridu prevzela Soča, potem pa narava, ki se je lesketala v objemu jesenskih barv in mogočnega Krna. To nasprotje med naravnimi lepotami in vojno ujmo, o kateri je prebiral med pripravami na snemanje oddaje, je vzbudilo veliko začudenje in postalo rdeča nit njegovega razmišljanja o vojni na Soči 1915–1917.

Med obiskom je večkrat izrazil navdušenjem nad delom fundacije, še posebno, ko si je utiral pot med jarki in opazovališči na Kolovratu, kjer zelo dobro obiskan muzej na prostem obiskovalcu ponuja izviren vpogled v vojaško infrastrukturo, prav tako ga je nepristranska pripoved Kobariškega muzeja z digitalniM prikazom dogajanja ob 12. soški ofenzivi, popolnoma prevzela. Večkrat je zato poudaril edinstvenost in izvirnost pristopa k prikazovanju vojne.

Sogovorniki so imeli priložnost predstaviti različne vidike 1. svetovne vojne na Slovenskem, ki bodo, vsaj v drobcih, dobili svoj glas v oddaji BBC-ja, to, kar je prav tako zelo pomembno, pa je, da so s profesorjem Clarkom našli glasnika svojih prizadevanj na muzejskem, dediščinskem in znanstvenem področju, in sicer v prestižnem in o 1. svetovni vojni zelo ozaveščenem britanskem prostoru.

Njegova knjiga je ponovno obudila nekatere dvome
Clark je svojo raziskovalno pozornost doslej usmerjal predvsem na zgodovino 19. stoletja, geografsko se je usmeril na celinsko Evropo in zlasti Nemčijo, raziskoval pa je tudi politično in kulturno zgodovino religije. Njegova knjiga o 1. svetovni vojni, ki je izšla pred dvema letoma, je ponovno, za nekatere kritike tudi povsem brez potrebe, odprl vprašanje krivde ali odgovornosti za vojno, vprašanje, ki se je zdelo odgovorjeno, zaprto, razčiščeno, a kot so pokazali odzivi, še zdaleč ni bilo tako. Zagotovo pa je razsežnosti odločilnih trenutkov pred izbruhom 1. svetovne vojne dodal razsežnost celostne obravnave, ker je vanjo vključil ključne, odločujoče države tedanjega sveta ter njihove notranje in zunanje odnose postavil v kontekst daljšega časovnega obdobja, skozi katerega je lahko bralec spoznal mnoge odtenke zgodovine odločujočih in odločilnih oseb tedanjega časa.