Ker je kljub strašnosti dogodka skozi desetletja ta med prebivalstvi skoraj utonil v pozabo, so se krajani odločili, da dogodek dobro raziščejo, ga osvetlijo in tako spet vrnejo v zavest prebivalcev.

V Farnem kulturnem društvu Koroška Bela so se v ta namen odločili v avgustu organizirati raznolik program, s katerim želijo predstaviti tragičen dogodek in primerno zaznamovati 100. obletnico razdejanja njihovega domačega kraja. Kot nam je pojasnila Petra Alič, med drugim avtorica razstave, ki jo bodo v Kulturnem hramu odprli 25. avgusta, so v zaznamovanje stoletnice dogodka vključili večje število posameznikov iz vseh starostnih skupin, kulturna društva, javne zavode in zunanje zainteresirane strokovne sodelavce.

Pester program, v sklopu katerega želijo reinterpretirati zgodovinska dejstva in etnološko kulturno dediščino kraja, se bo začel danes zvečer s spominsko slovesnostjo pred farno cerkvijo. Zatem se bo dogajanje na različnih lokacijah na Koroški Beli nadaljevalo vse do konca oktobra. Poleg razstave napovedujejo izid posebne publikacije, ki bo prav tako izšla 25. avgusta in z različnih vidikov osvetlila dogajanje izpred stotih let, prav tako predavanje Matjaža Ravbarja iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske in Marka Štepca iz Muzeja novejše zgodovino Slovenije. V nedeljo, 20. avgusta, ob 19.45 bo v Kulturnem hramu potekala predstava Piknik na bojišču Fernanda Arrabala.

Z desetletji v pozabo
Osvetlitev dogodkov tistega tragičnega avgustovskega dne ni bila lahka naloga, saj so viri o tem precej skopi. Zaradi podobnih razlogov, kot je prva svetovna vojna tudi sicer v slovenskem zgodovinopisju temeljne študije dobila relativno pozno, je tudi bombardiranje na Koroški Beli z leti šlo v pozabo. Kot je ob zaznamovanju stoletnice zapisala predsednica Farnega kulturnega društva Koroška Bela Marija Palovšnik, so prebivalci veliko ohranjenega pisnega in fotografskega gradiva zaradi razmer v drugi svetovni vojni poskrili po domovih, potem pa nanj pozabili ali pa se je drugače uničilo. Seveda pa je glavni razlog pozabe tudi nenaklonjenost povojnih oblasti do ohranjanja spomina na veliko vojno. Beljani tako o dogodku danes nimajo konkretnega dokumenta ali poročila, ki bi zanamcem pojasnjeval, kaj natanko se je tistega dne dogajalo.

Obujanje spomina
Letalski bombni napad je vas, ki sicer ni bila na neposredni vojni liniji, popolnoma uničil. Pogorelo je ogromno hiš in podobno kot civilno prebivalstvo drugod ob soški fronti, so se tudi ljudje na Koroški Beli soočili z revščino, lakoto, begunstvom in brezdomstvom. V nekaj urah so bili ob vse, kar so imeli in morali so se znajti drugače. Da njihov boj za preživetje ne bi prešel v pozabo, si prizadevajo predvsem v Farnem kulturnem društvu Koroška Bela, ki so ga ustanovili oziroma obudili leta 1999 (štejejo se namreč za naslednika leta 1907 ustanovljenega Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva Koroška Bela). Eden izmed projektov je prav ohranjanje spomina na bombardiranje, v ta namen pa so sprožili raziskave, poiskali pisne informacije, ki jih bodo čez slaba dva tedna predstavili na omenjeni razstavi. Avtorica Petra Alič, ki jo sokrajani opisujejo kot vneto zagovornico ohranitve kulturne dediščine in resničnega zgodovinskega spomina, se pri postavitvi ni osredotočila zgolj na fotografsko in pisno gradivo o samem bombardiranju, temveč želi tedanje življenje osvetliti tudi s postavitvijo fotografij zunaj pogorišča, pogledov na žanrske prizore pred letom 1917 in po njem, z nekaterimi umetniškimi deli in še čim.