Spominska slovesnost pred Rusko kapelico na Vršiču, ki jo tradicionalno prirejajo z namenom poudarjanja miru, sožitja in razumevanja med narodi, bo letos potekala v znamenju stoletnice od njene postavitve in usodnega plazu, ki je marca 1916 zasul naselje ruskih ujetnikov. Foto: BoBo
Spominska slovesnost pred Rusko kapelico na Vršiču, ki jo tradicionalno prirejajo z namenom poudarjanja miru, sožitja in razumevanja med narodi, bo letos potekala v znamenju stoletnice od njene postavitve in usodnega plazu, ki je marca 1916 zasul naselje ruskih ujetnikov. Foto: BoBo
Sabotin
Sabotin je prepleten z obsežnim sistemom kavern, skozi katere se je mogoče sprehoditi z ene strani hriba na drugo. Foto: Arhiv Fundacije Pot miru
Soška fronta
Da bo raziskovanje in spoznavanje območja soške fronte in dogodkov, ki so se tam odvijali, lažje, je Fundacija Poti miru izdala nov vodnik. Foto: Fundacija Poti miru v Posočju

To je bilo tudi leto, v katerem je med šesto soško ofenzivo avgusta 1916 italijanska vojska z zavzetjem Gorice slavila svoj prvi večji uspeh na soški fronti. Dogodkov se bodo spominjale in jih osvetljevale številne ustanove po državi, med drugim bodo nanje vse leto opozarjali na Sabotinu, kjer vabijo na ogled spominskega projekta Sabotin - Park miru. Z njim želijo obiskovalce spodbuditi k razmisleku o nesmiselnosti vojn in pomenu sožitja med narodi. Celoten hrib je prepleten z obsežnim sistemom kavern, skozi katere se lahko obiskovalci sprehodijo z ene strani hriba na drugo. Septembra bodo v okviru krajevnega praznika v Solkanu odkrili kip generalu Svetozarju Borojeviću, poveljniku avstro-ogrske vojske na soški fronti.

Usoden plaz in postavitev Ruske kapelice
Marca bo minilo stoletje, odkar se je po izredno mili zimi (po suhem januarju in februarju je šele marca začelo močno snežiti) z južnega pobočja Mojstrovke in Robičja sprožil plaz in pod seboj pokopal naselje ruskih ujetnikov, ki so jih na tem območju nastanili za gradnjo ceste čez Vršič in druge potrebne infrastrukture. Natančno število žrtev ni znano, domnevno naj bi bilo 170 do 300 Rusov in od 10 do 80 avstrijskih vojakov, številni ruski ujetniki pa so zaradi neznosnih pogojev umrli že med samo gradnjo ceste. Po tragičnem dogodku so ruski ujetniki sklenili, da umrlim sami postavijo spominsko znamenje in do 1. novembra leta 1916 na mestu, kjer so jih pokopali, postavili leseno kapelico.

Spomin na padle na gori Mengore
Na Tolminskem se bodo spomnili hudih bojev na gori Mengore in obletnice postavitve cerkvice na Javorci. S svojimi rokami in prostovoljnimi prispevki so jo od 1. marca do 1. novembra 1916 gradili vojaki tretje gorske avstro-ogrske brigade, da bi ohranili spomin na umrle tovariše, postavili pa so jo tako, da je bila kljub bližini fronte za sovražnika neopazna.

V tretjem letu zaznamovanja stoletnice prve svetovne vojne bodo Fundacija Poti miru, ljubljanska Filozofska fakulteta in ZRC SAZU pripravili nov sklop razstave Ženske in prva svetovna vojna, tokrat s fokusom na vojaško kuhinjo.

Poklon padlim prednikom
Tudi letos se bodo padlih vojakov z obiskom Posočja in poti prve svetovne vojne spomnili predstavniki številnih narodov, ki so se borili na tem območju. Samo v bitki na Sabotinu so jih našteli kar 22. Z vlakom bodo tako kot lani v velikem številu prišli na obisk potomci madžarskih vojakov, ki so se tu borili.

V Posočju se pripravljajo tudi na nove projekte. Pot miru bodo razširili na območje Vipavske doline in Idrijsko-Cerkljansko, kjer je v zaledju delovalo precej služb v podporo vojskujočim se. Prav tako bodo projekt Poti miru od Alp do Jadrana - dediščina 1. svetovne vojne letos vpisali na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine. Vlada je že dala svoje soglasje, postopke v zvezi s pripravami in predajo dokumentacije izvaja in usklajuje ministrstvo za kulturo.