"Teh mož nič ne ustavi, naj tudi vas ne." Foto: Guernsey's
false
Plakat "Strička Sama" je James Montgomery Flagg izrisal leta 1917 (po predlogi podobnega, tri leta starejšega britanskega posterja). Uporabljali so ga za rekrutiranje vojakov v prvo (in pozneje tudi drugo) svetovno vojno. Obraz strička Sama je Flagg oblikoval kar po - sebi, za držo pa mu je poziral veteran Walter Botts. Foto: Guernsey's

Med posterji je tudi tisti slavni plakat strička Sama z uperjenim prstom in pripisom: "I Want You for U.S. Army" (Hočem te v ameriški vojski). Skoraj prav tako znan je tudi francoski plakat z delavkami v pralnici in napisom Štiri leta v vojni, nič manj pa ni domoljuben ameriški prispevek Teamwork Winds (Skupinsko delo zmaga), pospremljen s sliko delavcev in ameriške zastave.

Najboljši tovrstni nabor na svetu
Po besedah vodje dražbene hiše Arlana Ettingerja izbor ponuja najboljšo zbirko tovrstnih plakatov na svetu, saj lepo ilustrira, kolikšna je bila vpletenost različnih držav v veliko vojno. "To je čisto prava časovna kapsula iz nekega drugega časa, ko so take geste veljale za ganljive, domoljubne in dragocene."

Zanimiv dodatek: na dražbi ne bodo postavljali spodnjih cen, pod katerimi predmetov ne prodajajo. Za posamezne plakate z zelo različnimi tematikami - od zbiranja sredstev za nakup hrane do opozarjanja na angažma žensk v vojni - si vseeno obetajo od 200 do 5.000 dolarjev za vsak primerek.

Zbirka ameriškega častnika
Zbirka je trenutno v lasti (dedičev) Američana Edwarda McCrahona, ki je plakate začel zbirati, ko se je pridružil francoski armadi, dve leti preden so se v veliko vojno leta 1917 vključile ZDA. Zaljubil se je v močne, pisane barve plakatov in jih zbiral še potem, ko je bil že sredi vojne vihre.

Približno polovica plakatov je ameriških, preostali pa prihajajo iz 15 držav, med njimi iz Kitajske, s Kube, iz Kanade, Nemčije in Italije. Nekaj jih ima javnost priložnost videti prvič, pod številne pa so podpisani tudi znani ilustratorji (dva taka sta denimo JC Leyendecker in Howard Chandler Christy).

Največji plakat je velik tri krat štiri metre, ljudi pa - v imenu pomoči za Armenijo - poziva, naj "darujejo ali pa bomo pomrli" (Give or We Perish).

Po koncu vojne je McCrahon vse svoje moči uperil v izpopolnjevanje zbirke in v tridesetih je že postavljal razstave po ZDA. Zbirko danes razprodajajo njegovi dediči.