Suggerimenti
Nessun risultato trovato.
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Nessun risultato trovato.
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
226 epizod
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
15.07.2021
V Lokalni čas se nam je oglasil Matija Mastnak in poročal o pripravah na sejemski dogodek, ki je lani zaradi epidemije odpadel. Kaj si lahko obetajo razstavljalci in obiskovalci? Kakšno zgodovino ima MOS in kaj pomeni za kraj?
08.07.2021
Koroška je regija prijaznih ljudi, hkrati je manj oblegana kot drugi priljubljeni slovenski turistični kraji, zato je dobra izbira tudi v teh vročih dneh. Naša dopisnica, Metka Pirc, se je odločila, da poiščemo možnost za osvežitev v vodi in izbrala dve lokaciji, ki sta Korošcem dobro znani, preostali Sloveniji pa malo manj. Pod mogočno Uršljo goro leži majhno naravno jezero, Ivarčko jezero, ki je najnižje ležeče alpsko jezero v Sloveniji. Na drugem koncu Koroške, to je v Dravski dolini, pa je tudi živahno v vodnem parku Radlje. Videti je kot jezero, ampak je v resnici prvi biološki bazen v Sloveniji.
01.07.2021
Tokrat smo se v Lokalnem času ustavili na Štajerskem in s Stanetom Kocutarjem dodobra zapluli v svet voda. Od zgodovine mariborskega vodovoda do pitnikov, ki jih imajo v Mariboru 56, a so poletni vročini navkljub tudi letos nedelujoči. Tako so se pristojni odločili zaradi epidemioloških razmer. 91 let letos praznuje kopališče Mariborski otok, ki je v teh dneh zelo obiskano. 9. julija 1981 so tam odprli prvo nudistično kopališče tako v primorskem kot v celinskem delu Slovenije.
24.06.2021
Ob poletni vročini, kakršna vlada v zadnjih dneh, so prve misli mnogih pri vodi, morju, jezerih pa tudi v senci dreves, pod vaškimi ali mestnimi lipami, javorji, platanami in kostanji. Ste se kdaj vprašali, kako nevzdržno in neprijetno bi bilo življenje v mestih in urbanih središčih brez dreves? Ne le poleti, ko bi iskali senco, temveč tudi pozimi, ko ne bi bilo zaščite pred snegom ali pred dežjem; jeseni, ko bi ne obarvali okolice z raznovrstnimi pastelnimi barvami ali spomladi, ko ne bi mogli občudovati njihovega cvetenja. Predvsem pa bi bili pogrešljivi njihovi družbeni in ekološki učinki. Drevesa namreč ohlajajo in vlažijo ozračje, proizvajajo kisik, dušijo hrup ter so habitatni prostor za druge rastline in živali. Peter Močnik je za tokratni Lokalni čas raziskal skrivnosti ljubljanskih dreves.
17.06.2021
V tokratnem Lokalnem času smo se odpravili v Spodnje Podravje. Gabrijela Milošič nas je popeljala po pestrem ptujskem festivalskem dogajanju. Od Trojicafesta do 19. Polimaratona, od poletne muzejske noči do Kina brez stropa, Artstaysa, glasbene Arsane ter Dnevov poezije in vina.
10.06.2021
Prekmurščina je knjižni jezik, ki so ga ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom vpisali v register nesnovne kulturne dediščine, letos pa je prvič vključena v Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko do leta 2025. Prekmursko besedo tudi skozi glasbo v ljudski pesmi neguje vse več mlajših izvajalcev, malo pred rojstvom naše države pa je nastala prva tovrstna skupina mladih Marko banda, ki je ob svoji 30-letnici izdala novo ploščo. V prekmurščini pa so s ponosom zapeli tudi nogometni navdušenci, ki so ob koncu letošnjega prvenstva z odprtimi rokami sprejeli nogometaše Mure, ki so se z zadnje tekme v Mariboru v Mursko Soboto vrnili kot državni prvaki. Tokrat Lokalni čas Pomurja odmerja Lidija Kosi.
03.06.2021
V Istri se po letu stagniranja in prilagajanja vladnim ukrepom v teh dneh dodobra prebuja življenje. V ospredju je seveda vstop v poletno turistično sezono. Ponekod zaključujejo z naložbami v infrastrukturo, drugje se spogledujejo s prireditvami. A na prizorišče se ne vrnejo vse. Pot preko državnih meja pa še vedno narekuje epidemija. Več pa nam bo povedala kolegica Mateja Brežan z Radia Koper.
27.05.2021
Višnja Gora je tretje najstarejše mesto na Dolenjskem. Po Kostanjevici na Krki in Novemu mestu je mestne pravice dobila 9. junija 1478. Simbol mesta je polž, ki je priklenjen z zlato verigo. Gre za legendo, ko je hči višnjegorskega grofa zdravila beneškega viteza ranjenega v bitki pri Sisku in v zahvalo je Beneška kneginja podarila pozlačeno in z diamanti okrašeno polžjo hišico. Višnja Gora je znana tudi po literarnem delu Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori. Humoreska je bila doslej prevedena v kar 13 jezikov in je najbolj prevajano Jurčičevo delo. Višnja Gora pa je tudi rojstni kraj kranjske čebele in v ta namen v tem mestecu staro šolo preurejajo v Hišo kranjske čebele, kjer bo del namenjen sodobni predstavitvi dogajanja na bližnje gradu Podsmreka iz katerega so lastnosti in ime kranjske čebele ponesli v svet. V Hiši bo tudi hostel z nastanitvami v obliki satovja in z delno stekleno streho, ki bo omogočala pogled na vse strani. Vse to in še kaj več v današnjem Lokalnem času z dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.
20.05.2021
Športno plezanje ima v Sloveniji iz leta v leto več privržencev, tistih, ki so jim v izziv strme stene, bodi si v zaprtih prostorih ali na prostem. Po ocenah Planinske zveze Slovenije se s športnim plezanjem pri nas ukvarja okrog 20 tisoč ljudi, ki jim je na voljo kakšnih 115 plezališč, s številnimi, skupaj jih je v Sloveniji več kot 5 tisoč, plezalnimi smermi. Seveda so najbolj poznana naravna plezališča na Kraškem robu in v Alpah. Z bogato in pestro ponudbo plezališč na prostem pa se lahko pohvalijo tudi v Zasavju. Več o tem v tokratnem Lokalnem času s Karmen Štrancar Rajevec
13.05.2021
Z rastlinskim popisom soteske Vintgar so ugotovili, da je rastlinstvo na majhnem območju od 500 do 700 višinskih metrov izjemno bogato. Popisali so 540 rastlinskih vrst. V sami soteski raste 22 zavarovanih rastlin, 13 jih je na rdečem seznamu, med njimi tudi orhideje. Ob Radovni so med drugim popisali tudi invazivni rastlini: japonski dresnik in vlažno nedotiko. Vse to in odločilne ekološke dejavnike, ki označujejo rastlinske združbe v Vintgarju, so strokovnjaki Igor Dakskobler, Iztok Sajko, Urban Šilc in Branko Vreš strnili v priročni knjižici Rastje in rastlinstvo soteske Vintgar. Tako so po 120 -ih letih nadgradili delo ljubiteljskega botanika Jana Šaferja, ki je takrat naštel 43 rastlinskih vrst.
06.05.2021
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
29.04.2021
Tržaško cesto v Postojni bodo v prihodnjem letu, prenova bo stekla konec maja, obnavljali, še prej pa bo za štiri konce tednov postala odprta ullica- ulica nasmejanih ljudi. V prihodnje naj bi postala bolj prijazna predvsem za pešce in kolesarje. Kolesarjenje je v Postojni priljubljeno in prav v teh dneh pripravljajo že 2. koronaizziv - kolesarsko turo po skrajnih mejah občine Postojna. Tura vas bo peljala tudi skozi Planino pri Rakeku, kjer si že več let prizadevajo, da bi obnovili kamniti most čez reko Unico. Več o vsem tem v tokratnem Lokalnem času naša dopisnica Sabrina Mulec.
22.04.2021
Na 1114 metrov visoki Slivnici na odprtje čaka prenovljeni dom, sicer ena najbolj obiskanih točk v tem delu Slovenije. Dom sta pred enim letom od občine najela Marija Kočivnik in Robert Polajžer. O prenovi, načrtovani ponudbi in izzivih ter idejah sta se pogovarjala z Markom Škrljem, ki je na Slivnici v radijski mikrofon ujel tudi izkušnje dveh pohodnikov, ki se na to priljubljeno točko odpravita vsak dan. Zavili pa smo tudi v Kostel, kjer je vodenje tamkajšnjega Zavoda za kulturo in turizem pred meseci prevzela Natalie Lisac, za našo oddajo pa je več povedala o novem obsežnem projektu, ustanavljajo namreč Turistični park Kostel.
15.04.2021
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
08.04.2021
Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.
01.04.2021
Kozjanski regijski park je območje Nature 2000, kjer so lani začeli izvajati sedemletni projekt LIFE Amphicon z naslovom Varstvo dvoživk in obnova njihovih habitatov. Na območju Trebč bodo do leta 2023 v Kolarjevi domačiji, ki je te dni dobila novo slamnato streho, uredili informacijski center za dvoživke. Ob bližnjem ribniku pa še učno pot, saj ga letno obišče med pet in osem tisoč dvoživk in mresti v njem. Zato jim bodo v prihodnjih letih uredili trajne ograje in podhode pod cesto, zdaj tam žabice varujejo tako, da jih že 23 let prenašajo ročno čez cesto. V okviru projekta v Jovsih pri Kapelah na mokrotnih travnikih urejajo prve mlake za dvoživke, predvsem nižinskega urha, podobne bodo v prihodnjih letih uredili tudi na Bohorju.
25.03.2021
»Planica, Planica, snežena kraljica, le kdo je ne pozna, lepoto iz snega …« je znan Avsenikov napev, ki ga zagotovo pozna skoraj vsak Slovenec. Tako kot skoraj vsak ve za čudovito dolino pod Poncami, ki je v zadnjih letih doživela pravi razcvet, njeno slavo pa vsako leto v svet ponesejo odmevne prireditve. Te običajno privabijo več deset tisoč ljudi, v najboljših letih si je planiški konec tedna živo ogledalo tudi 60 tisoč obiskovalcev. A letošnje leto seveda ni najboljše, ampak najslabše, pravijo domačini, planiški delavci in organizatorji in upamo, da mine, brez okužb in zapletov in se nikoli več ne povrne. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Romana Erjavec.
18.03.2021
Osrednje mariborsko prostovoljno gasilsk društvo praznuje 150 let, zato nas je Stane Kocutar odpeljal v zgodovino društva, ki domuje znotraj starega mestnega jedra Maribora.Kulture žejno dušo pa lahko pogasi poezija, zato smo se v Lokalnem času ustavili tudi pri nedelji, ko se na svetovni dan poezije tudi v Mariboru ne bodo izneverili tradiciji prebiranja pesmi.
11.03.2021
Na Polzeli, kjer so pred tremi leti v tamkajšnji tovarni nogavic ugasnii še zadnje stroje, nastaja muzej nogavičarstva. Uredili ga bodo v nekdanjem skladišču v bližini gradi Komenda. O tem, zgodovini in obetih prihodnosti v tokratnem Lokalnem času Matija Mastnak.
04.03.2021
Slovenija je letos Evropska gastronomska regija in pomemben delež v tem projektu zagotovo lahko prispeva tudi Pomurje ali natančneje Prekmurje. Tam so namreč že pred 2.desetletjema ustanovili Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot, ustvarili blagovno znamko Diši po Prekmurju, pred časom pa na noge postavili še združenje Gourmet over Mura. Pobudnik za vse našteto je bil znani prekmurski podjetnik Janez Janko Kodila, ki je pred leti v Markišavcih pri Murski Soboti prevzel družinsko mesarijo, danes pa njihove prekmurske šunke dišijo tudi na Japonskem.Kljub številnim nagradam in priznanjem tako za svoje delo kot za izdelke Kodila še vedno stavi na domačo in naravi prijazno pridelavo hrane in veliko napora usmerja v povezovanje lokalnih ponudnikov.V tokratni Lokalni čas se nam je z zgodbami oglasila Lidija Kosi.
Neveljaven email naslov