V torek, 8. maja 1945 je v Mariboru izšla zadnja številka časopisa Marburger Zeitung – s pripisom: Uradni organ organizacije Štajerska domovinska zveza.

Izvorno je šlo za prvi tiskani časopis v Mariboru, ki je začel izhajati leta 1862 in je pod različnimi imeni – Correspondent für Untersteiermark, od 1919 do 1941 Mariborer Zeitung, izhajal do maja 1945. Zadnja številka pomeni simbolično ločnico med dvema dobama v Mariboru. Gre za časopis, ki je zaradi dokončno zaostrenih vojnih razmer in težavne oskrbe izšel na enem samem obojestransko natisnjenem listu.

Kaj pravijo naslovi posameznih člankov ?
»Težki boji pri Olomucu«, »Britansko nezaupanje do Tita«, »Judovske zveri pri Sovjetih«, »Protesti ameriških Srbov proti Titovi vladavini«, »Moskovska prevara«, »Vojaške razmere v štajerskem obmejnem območju«, »Boji severozahodno od Radgone«, »Sile banditov zavrnjene v okrožju Schwarzenbach / Črna na Koroškem/, ostrostrelec Winkler zadel svojo 64. žrtev«, »Nemčija je v boju za svojo svobodo.«

Zadnja številka Marburger Zeitung, uradnega glasila nacistične Štajerske domovinske zveze je največ pozornosti namenila bojem in nekaterim mednarodnim poudarkom.

Drugi dan, v sredo, 9. maja 1945 je izšel časopis brez imena, z napisom: "Maribor svoboden", maršalovo podobo in pozdravom Jugoslovanski osvobodilni vojski in Osvobodilni fronti. Na naslednji strani izstopa: »Titov Maribor«. Uvod v zapis pa se začne takole: »Maribor, 9. maja 1945. Na mariborskih ulicah leži raztrgana in opljuvana slika Adolfa Hitlerja, simbola nacizma in fašizma«. V nadaljevanju povzema besede Bogdana Osolnika, člana SNOS, ki je povedal: »Mi smo se borili zato, da bi ves slovenski narod živel srečno in pravično življenje //….// kot jastrebi bomo čuvali to, kar smo si priborili.« Na naslovnici sta še dva poudarka v krepkem tisku, izstopa tisti, ki govori o 11. aprila 1945 podpisanem 20 letnem paktu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.

Na drugi strani je naslov »Kako je Maribor pričakal osvoboditev«, poimensko pa je predstavljena nova jugoslovanska vlada, ki sta jo imenovala kraljeva namestnika dr. Srdjan Budisavljević in dr. Ante Mandić, v njej maršal Josip Broz Tito zaseda položaj predsednika ministrskega sveta in ministra narodne obrambe - nekoliko nižje je ime Edvarda Kardelja, podpredsednika in ministra za zunanje zadeve. Izstopa še poudarjen zapis: «Pozdravljena Rdeča armada! Naša srca so tvoja in Tvoja naša«. Med gesli najdemo še: "Živel maršal Stalin in naši zapadni zavezniki" ter misel, ki že takrat, ko je bila zapisana, vsaj v Mariboru zanesljivo ni več veljala: »Živeli naši ljubi bratje Bolgari!«

V posebnem razglasu Komande mesta Maribor beremo, da je v razmerah, ki so nastopile pijančevanje najstrožje prepovedano, da traja policijska ura od osmih zvečer do štirih zjutraj ter da se nemudoma odreja mobilizacija vseh moških od 17. do 50. leta starosti.

Tako se je v Mariboru pred 75. leti zgodila časopisna ločnica. Slovo zadnjega nemškega lista in nastop prvega povojnega slovenskega zato simbolizira prelom dveh dob, razmer in ideologij. Nič več ni bilo tako kot je bilo nekoč in kot na začetku vojne, je tudi ob koncu nekatere prevevalo navdušenje, v druge pa sta vrtala skrb in strah, le da so bili tokrat veseli tisti, ki jih je začetek vojne prizadel in zaskrbljeni večinoma tisti, ki so pred štirimi leti z navdušenjem pričakali novi red, osvoboditelje in velikega vodjo.
P.s.
Formata obeh, v vsakem primeru mariborskih časopisov, sta popolnoma enaka ...