Od srede napoveduje Umetnostna galerija Maribor v nekdanji tovarni MTT v Melju v Mariboru Mednarodni trienale umetnost in okolje EKO8, ustanovljen pred 40-imi leti. Osmi se bo začel maja prihodnje leto, te dni pa potekajo Dnevi zaganjanja, in to pred spomladanskim začetkom in tudi ob njegovi ponovni oživitvi po petnajstletnem premoru. Dneve zaznamujejo vsebine, osredotočene na mesto in mestno skupnost, ena od njih je bila sinočnja konferenca Umetnost in mesto, ki so jo pripravili v sodelovanju s Centrom za kreativnost.

V meljskem MTT-ju, zgradbi nekdanje Mariborske tovarne tekstila, še do 26. septembra ostajajo na ogled izbrana dela petih avtorjev oziroma ustvarjalnih skupin, osrednji del festivala pa se bo začel maja. Osmič po ustanovitvi leta 1980 in po petnajstletnem premoru. Prebuja se torej v svet, ki še bolj upravičeno zahteva konkreten razmislek o družbeno-ekonomskih izzivih, okoljevarstvenih politikah in postkolonialni globalizaciji. Dogodek briše meje med nasprotji kot so globalno in lokalno, narava in kultura, individualno in skupno, nacionalno in mednarodno.

To smo tudi razbirali iz predavanj gostov na sinočnji konferenci Umetnost in mesto, na kateri so arhitekti predstavljali svoje projekte. Med drugim smo slišali, da je, kot bo pri obnovi ljubljanske Cukrarne, v kateri bo galerija sodobne umetnosti, mogoče ohraniti arhitekturno dediščino, pa četudi ohranimo samo ogrodje zgradbe; na primeru dunajskega projekta Garage Grande v 16. okrožju Ottakring smo izvedeli, da je ob primernem pristopu prebivalce mogoče pritegniti k sooblikovanju skupnega prostora, četudi ob zavedanju, da ga čez dve leti ne bo več in bo tam stal stanovanjski blok; vse več pa je tudi umestitev spomenikov v prostor, pri čemer se arhitekti srečujejo tudi z nemogočimi prostorskimi predlogi. Njihov cilj je urediti prostor okoli spomenika tako, da »nudi posebno izkušnjo obiskovalcu in kultivira del mesta, ki je zapuščen, degradiran, da ga sploh ne prepoznamo več kot javni prostor, ampak je neka siva lisa, nekaj, od kod poskušamo čim prej uiti. Ideja je, da takšne prostore obrnemo v nasprotje, da postanejo prostori, kjer se ljudje želijo ustaviti, se družiti, mogoče celo preživeti prosti čas«, pojasni arhitekt Rok Žnidaršič.

V Mariboru (bo) nekoč - rečni promet in dostojno urejen Rotovški trg

Degradirana območja niso nujno na obrobjih. V Mariboru je takšen Rotovški trg v samem središču mesta, ki skupaj z Mariborsko knjižnico že leta čaka na obnovo. Ta je končno povsem blizu. Rok Žnidaršič, soavtor projekta prenove:« Nekako je dogovor z Mestno občino Maribor, da bi natančnejše informacije ponudili na tiskovni konferenci v začetku oktobra, kar pomeni razmeroma kmalu. Izdam pa lahko to, da bo ta projekt nadgradil vsa izhodišča, s katerimi smo zmagali na javnem natečaju leta 2008, in da so osnovni atributi še vedno vključeni v to zasnovo. Poleg tega bo ta projekt povezal Glavni in Slomškov trg in po novem tudi Lekarniško in Gosposko ulico, kar pomeni, da bo postal križišče, neka nevralgična točka tega srednjeveškega osrčja Maribora. Vse ostalo pa bi želel, da prihraniva za tiskovno konferenco.«

Dnevi zaganjanja EKO8 se dogajajo prav na enem od degradiranih območij, v Melju, prvi industrijski coni v Mariboru, ki naj bi jo nekoč infrastrukturno in duhovno približali središču. Arhitekt in mariborski podžupan Gregor Reichenberg: »Z gesto ureditve mariborske dravske promenade bomo Melje približali. Če nam bo uspelo rešiti rečni potniški promet in zavozlanko z dvoetažnim mostom, bomo Melje približali rečnemu potniškemu prometu. Če pa bomo našli vehementnega sofinancerja, bi lahko z enovito potezo rešili cel areal. …Rečni potniški promet na Dravi ne bi bil eksotičen, ampak mestu primaren. Zaradi rečnega potniškega prometa se je Maribor sploh razvil. Ne vem, kdaj je zadnji splavar stopil s splava, iz redne linije, ampak to ni bilo toliko nazaj, njegovi potomci najbrž še živijo tukaj ….«

Ar(S)hitektura

Na vprašanje, zakaj je pomembno vnašati umetnost v arhitekturo oziroma zakaj naj ta preseže čisto uporabnost, arhitekt Gašper Medvešek, med drugim soavtor spomenika v Beltincih, ki so ga postavili lani ob praznovanju 100-letnice priključitve Prekmurja k matični domovini, odgovarja:«Ko se sprašujemo, kakšnega pomena ima vnašanje umetnosti v arhitekturo, se sprašujemo, kakšen pomen ima vnašanje umetnosti v šolo, v svet, v dvorišča. Po mojem osebnem mnenju ljudje nismo bili niti v šolskih sistemih, niti v arhitekturi deležni resničnega potenciala umetnosti, ki je totalno inspirativna, ustvarjalna in kreativna.«

V Melju o Melju

Današnji, zadnji dan (inter)aktivnih vsebin je posvečen zgodovini Melja. Dopoldne je Uroš Dokl iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor skupaj z nekdanjim zadnjim zaposlenim vodil po zapuščenem MTT-ju. Ob 12-ih 30 bo Jerneja Ferlež predavala o presežkih industrialca in filantropa Josipa Hutterja, ob 14-ih bo Boris Hajdinjak ob kolesarjenju vodil med zgradbami in zgodbami Melja, ob 15-ih 30 bo Maja Hren Brvar iz Pokrajinskega muzeja Maribor predstavila Zbirko mariborskega tekstila, ob 17-ih bo Damijan Denac v sodelovanju s Potapljaškim društvom Maribor predaval o obnovi rečnega ekosistema Drave, ob 18-ih 30 pa bodo v okviru Muzeja sočutja odprli razstavo V mojih čevljih.