Ekološko kmetovanje je bistvenega pomena za trajnostno kmetovanje in pridelavo visoko kakovostnih pridelkov. Število ekoloških kmetij in povpraševanje po ekoloških pridelkih se zvišujeta in ekološko kmetovanje postaja zanimiva tržna priložnost. Kljub temu pa nekatera območja v Sloveniji še vedno močno zaostajajo po številu ekoloških kmetij in med njimi je tudi Spodnje Podravje.

Pri nas se je leta 2017 z ekološkim kmetovanjem ukvarjalo približno pet odstotkov vseh kmetij ali 3.635 od okoli 70 tisoč kmetij, ki obdelujejo okoli 46 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. V okviru programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 je cilj 5.000 ekoloških kmetij in 55.000 hektarjev površin. Slovenija je v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije na osmem mestu po številu kmetij, ki so vključene v ekološko kontrolo. Kmetijska ministrica doktorica Aleksandra Pivec: »S situacijo nismo povsem zadovoljni in si želimo večjih korakov in napredka, dejstvo pa je, da je ekološko kmetijstvo vendarle v porastu.«

Ministrica je še povedala, da jih čaka na tem področju še veliko dela, v prvi vrsti bodo temu področju veliko pozornosti namenili v strategiji slovenskega kmetijstva za prihodnje programsko obdobje.

Siva lisa na zemljevidu ekoloških kmetij je Spodnje Podravje, ki zelo zaostaja po številu ekoloških kmetij, četudi je to najbolj kmetijsko razvito območje. Direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek pravi, da imajo na tem območju res težave predvsem zaradi nepovezanosti.Tudi zaradi težav s podtalnico bi bilo tu smiselno še bolj spodbujati ekološko pridelavo, a kot ugotavlja doktorica Martina Bavec z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, kmetij na teh območjih niso nikoli spodbujali k usmeritvi v ekološko kmetijstvo. »Pred nekaj leti smo v okviru magistrske naloge za občino Žetale izračunali, da bi z vključitvijo 25-ih odstotkov kmetij v tej občini, ki leži skorajda v celoti na območju Nature 2000, že z subvencijami iz naslova ekološkega kmetijstva dobili več finančnih sredstev, kot jih letno namenijo iz občinskega proračuna za različne kmetijske dejavnosti.«

Na posvetu so govorili tudi o ekološkem kmetijstvu v povezavi s turizmom. Čeprav želimo našo deželo promovirati kot butično, petzvezdično destinacijo, naši gostinci in turistične kmetije še vedno ne vključujejo ekološko pridelane hrane v svojo ponudbo. V Nemčiji je prav gastronomija tisto področje, ki najbolj vpliva na potrošnjo ekoloških živil in tam je delež ekoloških živil ponekod že tudi 50-odstoten. Pri nas smo na tem področju šele na začetku, ugotavlja Martina Bavec, kljub temu pa se število ekoloških kmetij in povpraševanje po ekoloških pridelkih zvišujeta, to pa postaja zanimiva tržna priložnost tudi v gastronomiji; še posebej bo to pomembno v času, ko bo Slovenija nosila naziv Evropska gastronomska destinacija 2021. Trenutno je v Sloveniji registriranih zgolj 18 gostinskih lokalov, ki ponujajo certificirana ekološka živila. In čeprav bi tovrstno ponudno najlažje okrepili prav na ekoloških turističnih kmetijah pa Boris Uranjek z ekološke kmetije Pri baronu opozarja na zapleteno birokracijo in stroške certificiranja ter dodaja, da potrošnike bolj kot ekološki jedilnik zanima cena. A strokovnjaki so prepričani, da je hrana eden od najpomembnejših področij turizma, zato je treba sodobnim gostom, ki jih želimo pritegniti v našo deželo, ponuditi tudi ekološko pridelana živila.