V organizaciji Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor in zavoda Epeka so danes na Židovskem trgu v Mariboru zaznamovali mednarodni dan spomina na žrtve nacističnega genocida nad Romi in Sinti. Osrednji del prireditve z naslovom »Noč, ko so violine obmolknile« je bilo predavanje mlade raziskovalke Vite Zalar na Znanstveno-raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti na Inštitutu za kulturno zgodovino - o genocidu nad Romi v primežu sodobnih populizmov.

Mlada raziskovalka Vita Zalar ugotavlja, da je tudi genocid nad Romi in Sinti priročno orodje populizma, ker je težko ugotoviti točne številke žrtev, te izrabljajo, tako kot nasilje in poboje, ki so jih izvajali partizani, a ne rasno motivirano, pojasnjuje sogovornica: »V Evropi so Rome pobijali nacisti, v Sloveniji pa partizani. In se tako predrugači zgodbo sistematičnega preganjanja Romov, ki ga izvajajo okupaicjski režimi, in izbruhi nasilja zaradi obtožb narodnega izdajstva s strani partizanov. Oboje je nasilje, ampak gre za relativizacijo okupatorskega nasilja.«

V genocidu druge svetovne vojne je življenje izgubilo med 250 tisoč in 500 tisoč Romov, kritično pa je treba pretresti odnos do te narodnostne skupnosti tudi pred tem obdobjem in po njem, tudi danes. Razmisliti moramo torej tudi o sebi, » zato si ne lajšajmo dela s tem, da rečemo – zlo je v preteklosti«, opozarja Zalarjeva in pove, da je še včeraj v Pokrajinskem arhivu Maribor iskala dodatne dokumente o mariborskih Romih. Žal neuspešno, o drugih dogodkih pa pove: "Takoj s prihodom nacistične oblasti, aprila 1941, se začnejo množične aretacije slovenskega, hrvaškega in romskega prebivalstva na naših tleh, s ciljem, da se to območje, nemški režim ga imenuje Untersteiermark, ponemči. In tako lahko zasledimo v seznamih zapornikov v policijskem zaporu v Begunjah, kamor so poslali nekatere od teh ljudi, da so bili med prvimi množično aretiranimi in poslanimi v taborišče St. Veit v Avstriji, gorenjski Sinti. Gre za 112 oseb, ki so bile aretirane v maju 1941 v eni veliki organizirani akciji in poslane neznano kam. Žal še ne poznam končne usode teh oseb.«

Koordinatorica programov v Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Marjetka Bradač pravi, da center temi genocida nad Romi in Sinti daje večji poudarek zato:«ker se tudi sicer pri ukvarjanju z judovsko kulturo in dediščino soočamo s tem, da so manjšinske skupine v slovenski javnosti zaradi nerazumevanja in nepoznavanja njihove zgodovine še vedno izpostavljene določenim oblikam sovražnega govora, diskriminacije in marginalizaicje. Mi smo še daleč od tega, da bi bili z zadovoljni z vsemi dogodki in prireditvami, ki jih posvečamo tej tematiki, bomo pa si prizadevali, da bi v javnosti dosegli strpnejši dialog.«