Otvoritvena predstava Borštnikovega festivala v petek bo nadomestna - Plameneča voda HNK Reka, ki je nastala pod okriljem EPK 2020 / Foto: Spletna stran BS
Otvoritvena predstava Borštnikovega festivala v petek bo nadomestna - Plameneča voda HNK Reka, ki je nastala pod okriljem EPK 2020 / Foto: Spletna stran BS

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se je danes začel osrednji slovenski gledališki festival, 55. Borštnikovo srečanje, za zdaj bolj z izobraževalnimi vsebinami in usposabljanji za ustvarjalce in mentorje ter z vpogledi v gledališko prakso za mlade in z mladimi. Prvi dnevi bodo namreč intenzivno v znamenju programa Mladega in Študentskega gledališča. Organizatorji so program sicer že pripravljali upoštevaje bolezen COVID-19, nove okoliščine pa za zdaj ne prinašajo bistvenih sprememb, večja ta hip je nadomestna predstava petkove otvoritve; to bo Plameneča voda Hrvaškega narodnega gledališča z Reke, ki je nastala v okviru programa tamkajšnje in letošnje Evropske prestolnice kulture.

Festival se začenja s programom Mladega gledališča, z ogledom predstav, pogovori, delavnicami in usposabljanji/Foto:Matej Povše
Festival se začenja s programom Mladega gledališča, z ogledom predstav, pogovori, delavnicami in usposabljanji/Foto:Matej Povše

Učinki novih razmer - pet gledalcev

Predstava Burning Water/Plameneča voda v produkciji Hrvaškega narodnega gledališča z Reke v koreografiji mednarodno uveljavljenega grškega koreografa Andonisa Foniadakisa bo nadomestila predstavo Soul Chain (Veriga duš) skupine tanzmainz gledališča Staatstheater Mainz iz Nemčije, ki je bila načrtovana kot eno najpomembnejših gostovanj in otvoritvena predstava letošnjega festivala. Zaradi poslabšane epidemiološke slike v regiji, kjer živijo in delujejo ustvarjalci, so poleg mariborskega gostovanja morali odpovedati tudi gostovanje v Bratislavi. Direktor festivala Aleš Novak ne izključuje možnosti, da se bo v prihodnjih 14-ih dnevih zgodila še kakšna programska sprememba in pravi, da BS deli usodo vseh kulturnih prireditev slovenske in evropske družbe in medtem ko bo na predstavah zaradi zaščitnih ukrepov že standardno zmanjšano število gledalcev na približno tretjino, se bo v četrtek zgodila posebnost. »Mislim, da letos dosegamo en poseben mejnik, s tem ko imamo pri predstavi Kvartet v produkciji Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, katere soproducent smo in se dogaja v zaodrju GT 22, pet gledalcev«, pojasni Aleš Novak.

Predstava Bratje in sestre bo na ogled v Lutkovnem gledališču Maribor v spletnem prenosu z Norveške/Foto: Nils Peter Morland
Predstava Bratje in sestre bo na ogled v Lutkovnem gledališču Maribor v spletnem prenosu z Norveške/Foto: Nils Peter Morland

Zaradi zdesetkanega števila obiskovalcev bo v gledaliških dvoranah spremenjena dinamika doživetja, obenem pa bo bistveno okrnjen festivalski dohodek, manj je namreč vstopnin, »kar je nesrečna okoliščina, saj so gledališča že v osnovi finančno izpostavljena, ta situacija pa pomeni še toliko težje okoliščine, zlasti za nevladni del gledališke produkcije, kjer so ustvarjalci dodatno izpostavljeni tveganjem zaradi upada prihodkov«, pove Aleš Novak.

Pred koncem - začetek

Razmere, v katerih se je začel festival, so res nekoliko negotove, organizatorji pa si želijo, da bi ga varno in uspešno pripeljali do konca, do podelitve nagrad, 25. oktobra. Vmes pa se bo zgodilo več kot 30 vrhunskih predstav, tekmovalnega sporeda, pod katerega se je podpisal selektor Rok Bozovičar, in spremljevalnega sporeda, ki ga je sestavil Aleš Novak.
Prvi dogodek letošnjega festivala je bil dopoldanski javni razmislek o umetnosti in družbeni odgovornosti, ki ga je vodil Aron Horváth Botka, mladi režiser iz Lendave, ki živi in deluje v Ljubljani. Samozaposleni ustvarjalec je želel predstaviti ozadje dela umetnikov, ki ga laiki slabo poznajo in nimajo vpogleda v vložek in trud, ki sta v teh časih še posebej »kot neke vrste investicija. Delamo in razvijamo nove ideje in nove projekte, ampak je vse v nekem smislu »gamble«, torej stava, tveganje, kaj bo v prihodnosti. Zdi se mi, da smo kulturniki zelo ogrožena skupnost, brimo se, ampak ni enostavno«, razloži sogovornik.

Kakšna prihodnost je pred mladimi gledališčniki?

Tako kot med vsemi mladimi, ki so še sredi izobraževanja in počasi stopajo na poklicno pot, je tudi pred gledališkim podmladkom čas negotovosti in mnogih vprašajev - ali bodo dobili službo, ali bodo lahko živeli od svojega dela in ali bodo morali v tujino? Gledališki pedagog in mentor Primož Ekart ima veliko izkušenj pri delu z mladimi in bo bistveno sooblikoval festivalski programski sklop Mlado gledališče:«Mislim, da so mladi takšni, kot so bili vedno. Ne razmišljajo veliko o naslednjih 10-ih, 20-ih, 30-ih letih in prav je tako. Na nek način bolj mi starejši razmišljamo v njihovem imenu in za njih v zvezi tem. Pri mladih je zmeraj tako, da imajo nekončno energije in neskončno optimizma in misel na to, da so neumrljivi, je zelo prisotna, tudi da se jih nič ne more dotakniti. Ampak to je del tega obdobja najstništva in je neskončno dragoceno in je tudi prav, da tako razmišljajo.«

Mladi bodo vse dni temeljito spremljali festival, študentje AGRFT bodo tudi letos ustvarjali blog z vlogom, razmišljali o festivalu in se tako vključevali v profesionalno okolje.