Gradnja cestnega predora pod mariborskim mestnim jedrom, ki bi ulice razbremenil tranzitnega prometa med vzhodom in zahodom, je izvedljiva, na podlagi najnovejše študije sporoča mariborska občina.

Predor bi v skladu z občinsko Celostno prometno strategijo iz leta 2015 pripomogel pri zapiranju strogega mestnega jedra za promet, vzpostavljanju ustrezne mobilnosti na levem bregu reke Drave, varnosti pešcev, izboljšanju kakovosti okolja in spodbujanju zelenih načinov mobilnosti.

980 metrov dolg predor pod Slovensko ulico bi se na zahodu začel na križišču Gosposvetske in Vrbanske ceste, na vzhodu pa v križišču Prešernove in Partizanske ulice ter Titove ceste. Ob tem poudarjajo, da je vzhodni uvoz v tunel prostorsko problematičen, zato preučujejo tudi možnost podaljšanja predora do Mlinske ulice ali Hitre ceste.

O časovnih in finančnih okvirih gradnje informacij še ni.

V nadaljevanju so predstavljeni izsledki študije izvedljivosti, ki jo je za mariborsko občino pripravilo podjetje IRGO Consulting d. o. o.:

Opravljena študija določa tehnične pogoje za izvedbo predora, ki so razdeljeni na naslednja ključna področja:

- priključevanje predora na obstoječo prometno strukturo:

V študiji je bilo ugotovljeno, da je optimalna rešitev za zahodni obvoz v predor križišče Gosposvetske in Vrbanske ceste, za vzhodni uvoz v predor pa križišče Partizanske in Titove ceste. Predor je konkavne oblike z 10 odstotnim vzdolžnim naklonom na vstopno – izstopnih klančinah in 0,5 odstotkov naklona na ostalem delu trase. Najnižja točka predora je na koti 254 metra n. m. in se nahaja približno na polovici predora, kjer je prav tako predviden ubežni rov na površino. Predor je zasnovan za prometno hitrost 50 km/h, pri čemer je privzeta hitrost 40 km/h na vstopno – izstopnih klančinah. Predvideno nadkritje predora se giblje od 4 do 9,5 metra.

- Urbanistično umeščanje portalnih območij predora:

V urbanističnem smislu je mestni predor v prostor mogoče umestiti tako, da se zadovolji potreba po izvedbi povezovalne prometnice na osi vzhod – zahod skozi staro mestno jedro, kot je bilo to predvideno že v sprejeti Celostni prometni strategiji MO Maribor leta 2015.

- Arhitekturno oblikovanje vidnih elementov vstopnih območij v predor (portalov):

V študiji je upoštevano, da so portalna območja oblikovno podrejena obstoječemu prostoru in objektom na način, da v veduti ne izstopajo, prav tako pa oblikovno ne konkurirajo obstoječim objektom. Vidni elementi so premišljeno načrtovani in oblikovani na način, da izpolnjujejo funkcionalne in varnostne zahteve, obenem pa imajo svoj arhitekturni karakter, ki sobiva z obstoječo okoliško arhitekturo. Ob tem naj poudarimo, da je prostor umeščanja vzhodnega uvoza, kjer je sedaj odprta veduta s strani Partizanske ceste proti Trgu svobode s silhueto Frančiškanske cerkve na levi strani, prepoznan kot posebno zahteven, zato bo obravnavan posebej - iz tega razloga bo MO Maribor preučila tudi možnost podaljšanja predora v smeri vzhoda do Mlinske ulice in Hitre ceste skozi Maribor. Te predloge bo MO Maribor medsebojno vrednotila tudi s pomočjo strokovno kompetentne skupine recenzentov različnih področij.
Zahodni uvoz je v smislu funkcionalnosti umeščen neposredno v prostor na območju Gosposvetske ceste. Uvoz je oblikovan v povezavi z novim krožiščem na Vrbanski cesti in predstavlja dodano vrednost obstoječemu prometnemu režimu ter krajinski ureditvi na tem delu ceste. 3

- Geološko – geomehanski in hidrogeološki pogoji gradnje predora (zaščita podzemne vode in vodnih virov):

Ocenjeno je, da so geološke razmere na območju predora dokaj homogene, tako da bi bilo predor mogoče v celoti izvesti v sloju prodnatih aluvialnih sedimentov, prav tako ga je mogoče v celoti izvesti v skladu z zahtevami veljavne Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja.

- Zagotavljanje varnosti v predoru:

Na polovici razdalje predora pod križiščem Slovenske in Gledališke ulice bi bili združeni prostori za zbiralnik za odpadno vodo, zbiralnik in črpališče za dreniranje objekta, stopnišče in dvigalo za ubežno pot z izhodom na prosto, kjer bi bila pogonska centrala za napajanje predora. Zaradi izstopa na prosto in dostopanja do pogonske centrale bi objekt imel predvidoma tri podzemne etaže in bi segal pritlično nad obstoječi nivo terena.

- Izvajanje izkopa in gradnje predora:

Z vidika izvajanja izkopa in gradnje predora je kot optimalna prepoznana metoda NATM z uporabo t. i. »jet groutinga« za izboljšanje zemljine. Prav ta metoda omogoča kontrolo stabilnosti izkopa in omejitev vplivov na okoliško zemljino. Gradnja predora ponuja tudi možnost učinkovite rabe geotermalne energije, saj bi predorska konstrukcija kot energetska geostruktura ob uporabi toplotne črpalke lahko služila za ogrevanje in ohlajanje stavb na površini ali v predoru, kar bi lahko občutno zmanjšalo njihove obratovalne stroške. Primer dobre izrabe geometralne energije za predor bi lahko predstavljalo segrevanje strmih vstopno-izstopnih klančin, s čimer bi bila zagotovljena dodatna varnost v prometu.

- Zaščita obstoječih objektov, temeljev in druge gospodarske javne infrastrukture:

Za preprečitev poškodb okoliških objektov bi bili predvideni posebni ukrepi, in sicer izdelava zaščitnih pilotnih ali mikropilotnih sten, »jet grouting« slopov, kompenzacijsko injektiranje, ojačitev temeljev obstoječih objektov itd.