Svet zavoda Mariborskega univerzitetnega kliničnega centra je na seji brez večjih zadržkov potrdil uravnotežen finančni načrt. Tako naj bi druga največja bolnišnica v Sloveniji tudi leto, ki ga je zaznamoval koronavirus, končalo z ugodnim finančnim rezultatom. Nekoliko več skrbi pa imajo ob morebitnem ponovnem izbruhu virusa, gre predvsem za težavo z ustrezno izobraženim kadrom.

Leto 2020 bo mariborska bolnišnica po finančnem načrtu končala z dobrimi 251 milijoni prihodkov in enako odhodkov. To predstavlja za 16 in pol milijona evrov več sredstev, kot so jih porabili lani, ko so leto končali z nekaj manj kot 600 tisočaki presežka. Obseg odhodkov se povečuje predvsem zaradi višjih stroškov dela. Svet zavoda, ki od maja deluje v novi sestavi, je finančni načrt podprl brez večjih zadržkov. Predsednik sveta Jože Šabeder je ob tem, dejal, da sta bila tako finančni načrt kot plan dela dobro pripravljena. Finančni načrt mora zdaj potrditi še ministrstvo za zdravstvo, to ga predvidoma obravnavalo septembra.

Zaradi dodatnih stroškov in neizvajanja nekaterih programov zaradi epidemije pa direktor bolnišnice Vojko Flis pojasnjuje, da bo uravnoteženo poslovanje odvisno od državnih sredstev. Kot je povedal je država t. i. COVID bolnišnicam obljubila dodaten denar zaradi izpada dohodkov iz rednega programa. Brez tega pa uravnoteženo poslovanje po Flisovih besedah ni mogoče.

Svet zavoda je obravnaval tudi poročilo vodstva o delovanju UKC-ja, ki je bil določen za t. i. COVID bolnišnico, v času pandemije. Direktor Vojko Flis je tako znova poudaril, da je imela bolnišnica pred epidemijo dovolj opreme najvišje kakovosti, težave pa naj bi imeli z navadnimi kirurškimi maskami. Več skrbi jim povzroča pomanjkanje kadra zaradi dela v t. i. COVID intenzivi. Delavci so namreč po delu primorani v 14-dnevno karanteno, zaradi česar kadra neprestano zmanjkuje. Zato v Mariboru ob ponovnem večjem izbruhu virusa računajo na pomoč drugih slovenskih bolnišnic.