Med obnovo mariborskega Glavnega trga bo dočakala osvežitev tudi njegova največja znamenitost – Kužno znamenje. Gre sicer za slabih 30 let staro kopijo originalnega spomenika, ki so ga v spomin na epidemijo kuge, ki je pomorila tretjino prebivalcev mesta, postavili v 18. stoletju. Obnova bo mariborsko občino stala slabih 20 tisoč evrov, dela pa bodo začeli takoj po izboljšanju za konec marca nenavadno hladnega vremena.

Mariborsko kužno znamenje je zraven Stare trte in drugih znamenitosti eden glavnih simbolov Maribora. Obnovo kamnitega spomenika s šestimi svetniki, ki obdajajo dobrih 10 metrov visok steber s pozlačenim kipom Marije, bo potekala pod vodstvom restavratorke Katje Rus.

Kot pojasnjuje, bodo spomenik najprej očistili s paro, nato bodo sanirali manjše in večje razpoke, domodelirali manjkajoče dele, utrdili in hidrofobno zaščitili temeljnik, vrnili vse manjkajoče atribute na kipih svetnikov, s premazom zaščitili kovane dele, največji izziv pa bo restavriranje pozlate na kipu Marije.

Zanimiva zgodovina baročnega spomenika

Kot je znano, so prvo kužno znamenje postavili že v 17. stoletju, takšno, kot ga poznamo danes, pa je baročni kipar Jožef Straub postavil leta 1743. Pristojna konzervatorka z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Alenka Zupan pojasnjuje, da so kip kasneje večkrat spremenili. V 18. stoletju so mu dodali ograjo, število svetnikov pa zmanjšali z osmih na šest. V osemdesetih letih 20. stoletja pa so se ga zaradi dotrajanosti odločili zamenjati s kopijo. To so storili leta 1991 pod vodstvom akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča in restavratorja Marjana Teržana.

Originalno kužno znamenje je bilo po zamenjavi s kopijo nekaj časa razstavljeno na dvorišču mariborskega Pokrajinskega arhiva, nato pa so ga umaknili v skladišče; njegovi kipi so danes razstavljeni v avli mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.