Na današnji dan pred 100 leti se je v Mariboru rodil strokovnjak za varstvo narave in naravne dediščine Mirko Šoštarič, prvi poklicni naravovarstvenik v Mariboru.

Leta 1960 je postal zunanji sodelavec tedanjega Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru, štiri leta kasneje pa se je tam redno zaposlil. Posvečal se je varstvu gozdov, ogroženih rastlinskih vrst ter starih, znamenitih dreves. Sodeloval je pri osnutkih zakona o varstvu narave leta 1976 in 1981 in pripravil odločbe, po katerih sta zavarovana pragozda na Donački gori in na Pohorju ter hrastov gozd pri Cigonci.

Leta 1965 je Mirko Šoštarič opravil prvi popis gnezdišč bele štorklje v Sloveniji. Med njegova temeljna dela sodi tudi ekološka študija vzhodnega Pohorja, ki je postala model širšega ekološkega in varstvenega obravnavanja naravnih območij.

Ob svojem delu je ustvaril tudi bogato knjižnico strokovne literature in osebni arhiv s področja varovanja narave. Posebno dragocen je njegov prispevek pri oblikovanju lika konservatorja. Z nezmotljivim občutkom je znal prepoznati prave vrednote in neločljivo povezovati naravno in kulturno dediščino v skupno celoto.

Neprecenljivo je delo Mirka Šoštariča pri zavarovanju stavb na mariborskem Lentu, predvsem Vojašniške ulice, saj je jeseni 1968 grozilo, da bodo zaradi dviga gladine Drave za južno porušili tudi severno stran Vojašniške ulice – vključno z današnjo Hišo stare trte – stare trte pred njo, pa tedaj nihče od zagovornikov rušenja ni niti omenjal.

Na pobudo Mirka Šoštariča in prof. dr. Lojzeta Hrčka z Biotehniške fakultete v Ljubljani je dendrokronolog prof. dr. Rihard Erker s tamkajšnje Gozdarske fakultete januarja 1972, z metodo sondaže in mikroskopskega štetja letnic ugotovil, da je trta na Lentu stara od 350 do 400 let.

S svojim življenjskim delom je Mirko Šoštarič dal slovenskemu varstvu narave, naravne dediščine in konservatorstvu neprecenljiv prispevek, so zapisali v predlogu za podelitev Steletove nagrade za življenjsko delo za leto 1994, ki jo je prejel spomladi 1995, kot naš nestor varovanja naravne dediščine.