V oddaji Odkrivamo Maribor smo se pri nekaterih mariborskih dobrodelnih društvih in organizacijah pozanimali, kako pomagajo ljudem v stiski. Najranljivejši med njimi so otroci, starejši in brezdomci, stiske vseh pa so se poglobile zaradi ukrepov za omejevanje epidemije. Decembra je še huje, saj vsakdanje težave stopnjuje pritisk potrošniških zapovedi, uresničenje teh pa je za mnoge oddaljena fatamorgana. Namen oddaje je prikazati zemljevid stisk in opozoriti na različne izvajalce in oblike pomoči.

Primer ni eden, primerov je več!

Družine z otroki lahko poiščejo pomoč pri mariborskem Društvu prijateljev mladine. Pogovarjali smo se z dolgoletno prostovoljko Jožico Mikič Horvat, ki v društvu deluje že od leta 1995 in pravi, da je veliko ljudi, samostojnih podjetnikov, obrtnikov ostalo brez službe in dohodka: »Pomagamo jim tako, da jim plačamo račune za stanarino, elektriko, vodo, takšne položnice, ki so življenjskega pomena. Predvsem pa ljudje potrebujejo hrano. Nekaj je imamo, damo jim pa tudi naročilnice, da jo kupijo sami. Seveda moramo presoditi, ali je družinam pomoč objektivno potrebna, tudi z dokumentacijo, ki jo zahtevamo.«

Slediti morajo namreč društvenemu statutu in poročati po hierarhiji navzgor. V nekaterih primerih tudi ne morejo pomagati, ko npr. ljudje dolgujejo najemodajalcem, nimajo pa sklenjene pogodbe. »V takšnih primerih ne moremo pomagati, ker gre pomoč prek transakcijskih računov. Se pa to pogosto zgodi, v Mariboru je tega veliko. Ne vem, kje so inšpekcijske službe, da tega ne vidijo, ali pa se ljudje bojijo povedati, ker se bojijo, da bodo ostali brez stanovanja.«

Razdeljevanje oziroma dostop do pomoči onemogoča tudi zaustavitev javnega prometa. Nekateri namreč zaradi oddaljenosti ne morejo po topel obrok v šolo, da bi potolažili otrokovo lakoto. » V takšnih primerih, ko ljudje živijo v okolici Maribora, prosim, da mi dajo naslov in prek računovodstva pošljemo naročilnico za prehranske artikle, da mame lahko grejo v trgovino in kupijo hrano. In to ni en primer!«, razloži sogovornica.

Ne kupijo si kave, čaja, medu

Srečali smo se tudi z aktivnim predstavnikom mariborskega dobrodelnega društva UP-ornik Markom Podgornikom, ki pravi da se po pomoč obračajo večinoma starejši, ki živijo sami, preživljajo tudi partnerja ali družinskega člana in matere samohranilke. Redno pomagajo približno tisoč ljudem, nekaterim redno s plačevanjem položnic, nekaterim pa projektno, takrat gre običajno za večje dolgove oz. zneske, ki grozijo tudi z deložacijo. Kriterij za pomoč je pokojnina, ki ni večja od 630 evrov. Prostovoljci so pretreseni ob zgodbah o babicah, ki ostajajo lačne, da bi pomagale vnukom.

Dna pa očitno še nismo dosegli, saj bodo upokojenci morali po izgubi služb in po zapiranju podjetij dodatno podpirati družinske člane:« Verjetno se bo to res zgodilo. Lani smo pomagali mnogim upokojencem z božičnimi paketi, darili. Pogovarjali smo se, ali naj damo denar ali darila in se odločili za slednje. Po računih, ki jih krijemo prosilcem pomoči, smo namreč ugotovili, da si ne kupijo prave kave, čaja in medu, ker jim je predrago. Zato smo dali lani to v pakete, ker si tega sami nikoli ne privoščijo. Takšne zgodbe te razžalostijo, sploh v tem decembrskem, prazničnem času", pove sogovornik.

Ker se za nekatere ljudi stiska začne in konča pri centih, so organizirali akcijo zbiranja evrocentov – bakrenčkov. Lahko jih prinesete ali pošljete na sedež UP-ornika na Zagrebški cesti 22 v Mariboru, lahko pa jih tudi pretopite v donacijo v obliki nakazila.

Če kuhajo, manj mislijo na virus

Med vsem mariborskimi dobrodelnimi organizacijami ima najdaljšo tradicijo Slovenska Karitas. Tudi na območju, ki ga pokriva mariborska nadškofijska Karitas, je veliko stisk in povpraševanj po pomoči, tudi zato, ker zaposleni na čakanju doma ne dobivajo redno 80-odstotnega nadomestila plače, poroča predsednik mariborske nadškofijske Karitas Branko Maček:« Neka mama mi je napisala, in to me je skoraj spravilo v jok, da niti nima za kruh, mi ga pa tu imamo. Ampak če ni iz Maribora je težko, da pride ta kruh do nje. To so težke stiske.«
Število prošenj za pomoč se je v zadnjih mesecih povečalo za 15 odstotkov:«Po vseh župnijah smo razdelili 420 ton hrane, predvsem tiste iz dobave EU, veliko je bilo prošenj za hrano in plačila položnic. Več kot 3 tisoč ljudi je vložilo prošnjo, na naslovu v Strossmayerjevi ulici smo izdali 2.500 prehranskih in higienskih paketov in oblačil. Vsak dan tudi 20-25 družinam oz. posameznikom razdelimo donirano hrano. V 10-ih mesecih se je zbralo 210 ton hrane, razdelili smo 7.500 prehranskih paketov. Skoraj 200 ljudi redno prihaja po donirano hrano, nekateri tudi dvakrat na teden. Na teden pomagamo približno 600 najbolj ogroženim osebam v Mariboru in okolici", je še povedal sogovornik.

Ljudska kuhinja Betlehem je sicer zaprta, a so ohranili razdeljevanje toplih obrokov, z izmenjavo na vratih, seveda ob zaščitnih ukrepih. Virus namreč ni vdrl k ekipi Karitasa na Strossmayerjevi in želijo, da tako tudi ostane. 40 ljudi prihaja redno, to pa je vsaj 15 manj, kot jih je prihajalo pred uvedbo omejitev. Za zdaj velja za največjo oviro zaustavitev javnega prevoza. Tisti, ki potrebujejo topel obrok lahko pokličejo na telefonsko številko 059080350, pravi sogovornik, pa se bodo dogovorili, in še: »Mi pa želimo z razdeljevanjem paketov in hrane, da bi imeli ljudje, ki imajo to možnost, sami kuhali, da bi si zapolnili čas in da ne bi samo razmišljali o tem, ali se jih je dotaknil virus, ampak da bi naredili nekaj zase ali za družino.«
V težkih razmerah najbolj trpijo ranljive skupine, otroci in upokojenci, Branko Maček se zaveda, da je ljudem včasih težko prositi za pomoč a jim sporoča, naj to storijo, predvsem starši, njihova naloga je namreč, da poskrbijo za otroke.

#projektVida - varstveni dodatek naj bo sistemska rešitev

Mariborsko društvo Humanitarček je pomemben del dobrodelne mreže in gre korak dlje. Prizadeva si namreč za sistemsko rešitev – s pobudo za avtomatizacijo in debirokratizacijo varstvenega dodatka, ki naj se upošteva v sedmem protikoronskem paketu državne pomoči. Ljudje se še vedno bojijo, da bi ga morali vračati, a z novelo zakona iz leta 2017 to ni potrebno, če vrednost starostnikove bivanjske nepremičnine, ne presega 120 tisoč evrov. Predsednica Humanitarčka Ninna Kozorog pravi, da upad prošenj za tovrstno pomoč ne pomeni odsotnosti potreb, razlogi so tudi navidezno banalni. Obrazec je treba namreč natisniti, kar še otežuje dejstvo, če starostnik živi na podeželju in to v času, ko ni javnega prometa. Tudi če nekateri CSD-ji pošljejo natisnjeno verzijo na dom, je ta obrazec prezahteven za starostnika, ki mu pešajo kogitntivne sposobnosti.

Pobuda za varstveni dodatek je del #projektaVida, edinega projekta, specializiranega za pomoč starejšim, ki ga je Mladinski svet Slovenije pred nedavnim izbral za Naj prostovoljski projekt preteklega leta, portal Vida pa je pomemben vstop v mrežo pomoči »kajti dostikrat marsikomu pomagamo že s tem, da mu pomagamo izpolniti formular za varstveni dodatek, za izredno socialno pomoč, da ga napotimo na CSD, mu povemo, da mu pripada subvencija najemnine, dopolnilno zavarovanje. Naša misija je ista - da bi družba in država začeli skupaj tvoriti neprepustno mrežo, skozi katero starostniki ne bi zdrsnili do te mere, da morajo živeti ob mačji hrani in preživeti ob dveh jogurtih. Veseli smo, da so ljudje prepoznali #projektVida kot družbeno odgovornega in družbeno kritičnega in da se vključujejo med drugim v akcije portala Dobrodelko in Boter položničar«, je še povedala Ninna Kozorog, Humanitarčkova predsednica. Pri tem se trudijo ohranjati anonimnost prejemnikov pomoči in jih predvsem opolnomočiti, da ne bi bili trajno odvisni od pomoči dobrodelnih organizacij.

V času epidemije nekateri glodajo svojo osamo, nekateri pa trpijo v družinski skupnosti. Sogovornica iz prakse pove:« Imamo dva primera, ko se je starostnica zaradi agresije umaknila iz primarnega okolja. Zdaj živi pri drugi starostnici in dobro funkcionirata. V drugem primeru pa smo dosegli začasno namestitev starostnika pri mlajši družini, ker doma s svojim sinom ni zmogel. To niso sistemske rešitve in grozljivo mi je razmišljati, koliko je enega prikritega prikritega nasilja in agresije v družinah.«

Starejšim tudi omogočajo dostavo toplih obrokov in niso pozabili na še eno ranljivo skupino, na brezdomce. Na Humanitarčkovi spletni strani jim lahko izkažete pozornost v projektu Skriti božiček za brezdomce, na njihovem portalu Dobrodelko pa se lahko še vedno pridružiti različnim drugim akcijam.

Vabljeni k poslušanju oddaje: