Več kot 650 otrok je v Sloveniji v desetih letih dobilo svojega zagovornika v različnih postopkih. Ta otroku nudi strokovno pomoč in njegovo mnenje posreduje pristojnim organom, zlasti v postopkih razveze. Zagovorništvo otrok izvaja varuh človekovih pravic že od leta 2007, sprva kot projekt, s spremembo zakona o Varuhu leta 2017 pa kot redno nalogo. O tem, kdaj postaviti zagovornika otroku in kdaj to ni potrebno, so spregovorili na predstavitvi zagovorništva v Mariboru.
Martina Domajnko je ena od 63. zagovornikov in v osmih letih je pomagala 14. otrokom: "Otroci zagovornike drugače vzamejo, smo jim bolj prijatelji. Vseeno pa moramo ostati strokovni in ne preveč vpletati svojih čustev, čeprav te včasih kar boli, ko vidiš, kako starši nimajo stika med sabo in otrok trpi."
Zagovornik ima srečanja z otrokom enkrat tedensko, po približno 10. tednih se obravnava konča s pisno izjavo otroka, ki se pošlje CSD ali sodišču oz. instituciji, kjer poteka postopek, ki zadeva otroka.
Zagovornika za otroka lahko predlaga vsak, najpogosteje pa so to CSD, sodnik, učitelj, starš ali otrok sam. Sodnica Martina Kaše zagovornika predlaga, ko vidi, da je otrok pod pritiskom, ali na predlog CSD: "V praksi se je zagovorništvo otroka izkazalo za zelo pozitivno. Lahko se seznanimo z otrokovim mnenjem, ki ga poda na bolj neprisiljen način."
Zagovornik omogoča, da se sliši glas otroka v pogosto stresnih postopkih, kot so razveze, ni pa otrokov zakoniti zastopnik in se ne postavlja na stran enega ali drugega starša, poudarja Tone Dolčič, vodja Zagovorništva pri Varuhu: "In z zagovorništvom, kar je zalo pmembno, v ničemer ne posežemo v pravice staršev."
Največ otrokom so zagovornika lani in letos dodelili v severovzhodni Sloveniji – 23-im, najmanj pa na Dolenjskem - samo dvema. Prejšnji teden je usposabljanje končalo novih 15 zagovornikov, ki so vsi prostovoljci, njihova pomoč pa je za uporabnike brezplačna.