Šole so zaprte, pouk poteka na daljavo. V posebej kočljivem položaju so dijaki športnih oddelkov II. gimnazije v Mariboru. Soočeni so s prepovedmi in omejitvami - tudi pri svoji športni dejavnosti.

Njihov položaj je glede na športno panogo zelo različen. Nekateri lahko trenirajo in celo tekmujejo, drugim je to onemogočeno. Pri marsikomu se zato porajajo dvomi o smiselnosti vztrajanja v športu. Nasvet in spodbudo iščejo pri športnem koordinatorju Dejanu Korotaju. "Res je, k meni prihajajo precej obupani športniki in mi potožijo, da ne vedo zakaj trenirajo, ko pa nimajo možnosti, da bi trud oplemenitili na tekmovanjih. Poskušam jih potolažiti in jih hkrati motivirati, da nima smisla nehati, ko pa so se tolikim rečem že odrekli. Vsaj za nekaj časa moja beseda zaleže."

Poudarja, da to ni značilnost samo tega "nenormalnega" časa. Tudi sicer se najdejo dijaki, ki jih je treba potrpežljivo prepričevati, naj ne obupajo. Na II. gimnaziji je peto leto in ima izkušnje samo s sedanjo generacijo. Označi jo kot tipično milenijsko: "Izkušnje se me naučile, s kakšnimi prijemi se moram približati dijakom. Začel sem s tršimi, a hitro ugotovil, da niso bili uspešni. Kritiko so sprejeli odklonilno, pa čeprav sem jih hotel z njo spodbuditi k bolj zagnanemu delu. Kmalu sem ugotovil, da moram dijaka najprej spoznati in šele takrat vem, kako naj mu pristopim."

Vpis v športni oddelek pomeni, da je dijak prepoznan kot nadarjen športnik. Drugo vprašanje pa je, ali mu z leti uspe to, kar je dobitnici olimpijskega odličja Katji Koren Miklavec, da mu talent uspe oplemenititi z vrhunskostjo. Ali kot se s svetopisemskim rekom slikovito izrazi Korotaj: "Veliko je poklicanih, malo izbranih."