Včerajšnji mednarodni dan voda nas je spomnil na pomembnost ohranjanja pitne vode. Veliko vlogo pri tem imajo tudi kmetje, predvsem tisti, ki kmetujejo na najožjih vodovarstvenih območjih. A se jim, kot pravijo, godi krivica: upoštevati morajo številne omejitve in zahteve, ki jim povzročajo dodatne stroške, kompenzacija s strani države pa je mizerna, so opozorili na današnjem sestanku v organizaciji Komisije za vodovarstvena območja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije v Bohovi.

Predpisi za kmetovanje na vodovarstvenem območju med drugim omejujejo gnojenje, škropljenje in namakanje, prepovedujejo oranje travinja, regulirajo pašo živine in predpisujejo obvezno sejanje zelene odeje. Vse to povzroča nižje dohodke in dodatne stroške, država pa jim povrne premalo, pravi kmet iz Dobrovc :

"Pred leti sem za svojo kmetijo napravil izračun. Če bi šel v ukrep, bi mi pripadalo 6000 in še nekaj evrov nadomestila. Takrat sem dobil le 1200 evrov, izpada sem imel torej 5000 evrov."

V Podravju stoji na najožjih vodovarstvenih območjih okoli 130 kmetij. Kmetje opozarjajo, da je takšno kmetovanje vse manj ekonomično in se bojijo opuščanja kmetij. Razlog težav je v neustreznem sistemu vrednotenja odškodnin in birokratski zmedi. Kmet iz Apač Martin Fras.

"Razlog je v politiki. Uradniki iz kmetijskega in okoljskega ministrstva nam zatrujejo, da se stvari prekrivajo in da nam iste stvari ne morejo plačati dvakrat. Vodovarstveni režim zahteva pokritost tal čez zimo, za kar dobimo okoli 100 evrov, uveljavili pa bi radi tudi kmetijsko-okoljske ukrepe, kjer bi lahko izdržili bistveno več."

Obvezna ozelenitev dejansko stane okoli 180 evrov na hektar, pravi Sagadin, ostale omejitve in zahteve pa stroške in izpad dohodka kmetij še povečajo.

Kmetje na problematiko neuspešno opozarjajo že vrsto let, pravijo sogovorniki. Upajo, da bo več posluha pri novi vladi. Vprašali pa smo tudi pristojne: okoljsko ministrstvo nas je poslalo na kmetijsko ministrstvo, njihove odgovore pa še čakamo.