Strokovni razpravi o razvoju gastronomskega turizma v naši regiji se je danes v Mariboru pridružilo večje število strokovnjakov. Šlo je za dogodek v okviru projekta Urbana zemljina za hrano, osrednja tema pogovorov pa so bile priprave na Slovenijo - Evropsko gastronomsko regijo 2021 in sicer s poudarkom na lokalnih okusih.

Foto: MMC RTV SLO/Pixabay
Foto: MMC RTV SLO/Pixabay

Gostinci bodo v čim večji meri poskrbeli za to, da bodo upravičili naziv evropske gastronomske regije, pravi predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije Blaž Cvar: »v čim večji meri bodo uporabljali to, kar nam je dano, torej imamo ogromno naravnih danosti, lahko pridelujemo lokalno pridelane surovine,"
Slovenska gastronomija že prejema visoka priznanja, turisti pa veliko povprašujejo po avtohtoni hrani in pijači: »Na vsak način bomo še naprej promovirali način ponudbe, po kateri povprašujejo turisti. Hrana mora biti čim bolj domača, pa tudi dobra kapljica mora biti zraven. Pričakujemo, da bomo z Evropsko gastronomsko regijo prodrli tudi čim dlje na tuje in da nas tudi covid pri tem ne bo zaustavil.«

Prav je, da izpostavljamo primere dobrih praks v širšem in lokalnem okolju, pridelovalcem hrane v domačem okolju moramo dati priznanje in status: »Vesela sem, da govorimo o tovrstnih problemih, iz problemov se porajajo nove ideje. Govoriti moramo o kratkih prehranskih verigah, mlajši potrošniki danes zahtevajo visoko kakovostno hrano in so za to pripravljeni tudi plačati. V našem območju imamo veliko dobrih praks, pridelovalce, ki znajo pridelati poljščine, pa tudi vino in to je tudi prava pot v gastronomsko regijo,« pravi kmetijska svetovalka Simona Hauptman. Evropski poslanec Franc Bogovič je poudaril, da imamo še marsikaj za postoriti, predvsem z boljšo organizacijo na primarni ravni: »v naslednjem letu bomo imeli lepo priložnost, da se kot gastronomska regija izkažemo. Včasih nam manjka malo samozavesti, pa tudi boljše bi morali med seboj sodelovati.«

V projekt Urbana zemljina za hrano je vključenih osem partnerjev, poleg Mestne občine Maribor tudi podjetje Snaga, društvo Aktiviraj se in še drugi. Pod okriljem evropske iniciative Urban Innovative Action gradijo na uporabi mestnih odpadkov kot virov za proizvodnjo takšnih zemljin, da se poveča lokalna prehrambena samozadostnost in zmanjša ogljični odtis.