V Cankarjevem domu v Ljubljani ob 20-ih osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Na njej bodo podelili državna priznanja za umetniške dosežke. Najvišji, Prešernovi nagradi za življenjsko delo, bosta prejela koreograf in plesalec Milko Šparemblek in fotografski mojster Stojan Kerbler.

Nagrade Prešernovega sklada za umetniške dosežke bodo prejeli prevajalka Suzana Koncut, akordeonist in skladatelj Luka Juhart, igralka Nina Ivanišin, režiser Rok Biček, oblikovalec Nejc Prah in kostumograf Alan Hranitelj.
Slavnostna govornica na slovesnosti bo predsednica Upravnega odbora Prešernovih nagrad Ira Ratej, slovesnost režira Vito Tufer in se pri tem opira na Prešernovo Zdravljico.

Stojan Kerbler, 81-letni starosta slovenske fotografije, živi in deluje na Ptuju. Svojo pot je začel na domači Ptujski gori, potem pa je s fotoaparatom obredel celotne Haloze in se zapisal v zgodovino slovenske fotografije. Prav za cikel o Haložanih je leta 1979 prejel nagrado Prešernovega sklada. Nekateri menijo, da je njegov najmočnejši ciklus Koline, ki je začel nastajati leta 1971 in tudi po zaslugi njegovih pristnih odnosov z ljudmi, ki so ga zato sprejeli medse. Postal je tako rekoč družinski kronist. «Ogromno sem fotografiral pri družini Galun iz Stoperc. Tam so imeli veliko otrok in tja sem hodil fotografirat 25, 30 let ter sem zajel zgodbo njihove družine. Najprej sem fotografiral zunaj in če sem hotel noter, sem prinesel fotografije in na ta način vzpostavil stik z družino, kasneje pa so me povabili na koline in tako je nastajal ciklus Koline, prek vabil. Ko sem pripravljal samostojne razstave sem se še sam kam povabil, s pomočjo znancev«, pove Stojan Kerbler.

Ko govorimo o Stojanu Kerblerju, ne moremo mimo Portrtetov s Ptujskih ulic, ciklusa Dvorišča, ki se nadaljuje v sorodnem ciklusu Prostori, pa mimo Tovarniških fotografij, ki jih je posnel med delavci v Tovarni aluminija v Kidričevem, kjer je bil zaposlen. V ciklusu Fotografi je ujel svoje stanovske kolege in ni obšel ptujske pustne mistike – dokumentiral jo je v ciklusu Kurenti. Svojo prvo samostojno razstavo je imel pred 56 leti v Študentskem naselju v Ljubljani. »Spomnim se je, bilo je leta 1964, razstavljali smo z Jocom Žnidaršičem v Študentskem naselju v Ljubljani. Najbolj mi je ostalo v spominu, da je takrat Bogdan Pogačnik mene imenoval slovenski Bresson, kar se je spet pojavilo leta 2010 v Parizu, ko sem razstavljal v Louvru v tisti piramidi prek galerije Fotografija, ki jo vodi Čeferinova«, še pove Stojan Kerbler, prejemnik mnogih, domačih in tujih, priznanj. Zvest ostaja klasični črno-beli fotografiji, to kar upodablja, pa je, kot je zapisano v utemeljitvi za Prešernovo nagrado «čudovita freska bivanja in življenja haloških ljudi in predstavlja resnično vrednoto nacionalnega pomena, o kateri se lahko poenoti strokovna in laična javnost.«