Letošnji 1. oktober, ki ga zaznamuje tudi mednarodni dan starejših, je tokrat še posebej namenjen zdravju starejših, ki pa se je v tem času znašlo v povsem spremenjenih razmerah. Z njim vred pa vse prevečkrat drugačno vrednotenje starosti in nespodbudnih razmišljanj in dejanj tistih, ki so odgovorni za dostojno in prijaznejšo starost.

Čas, ko je v ospredju koronavirus, je dodobra spremenil tudi podobe staranja in starosti, ki jih zdaj prepletajo nove stiske, saj zaskrbljenost vpliva tudi na telesno zdravje. To se še posebej odraža pri starostnikih, ki živijo v domovih. "Tudi zato bi bilo zelo dobro, če bi pri ljudeh bolj vzbujali pozitivni vidik, da ni vse tako slabo in črno, kot se zdi," meni psihiatrinja v mnogih mariborskih domovih za upokojence in zdravstvenem domu Maribor, Jožica Gamse.

V tem času, ko je vse težja dostopnost bolnikov do zdravnikov, med njimi tudi kroničnih, in se njihovo zdravje tako še slabša, je toliko bolj pomembnejša terapija - način življenja. "Če ljudje med drugim ne hodijo dovolj in se ne gibljejo, zdravje še bolj slabijo, tako telesno kot duševno, nezadovoljstvo pa pripomore k slabši kvaliteti življenja," še ugotavlja psihiatrinja Jožica Gamse.

Ne glede na vse pa si kljub vsemu prizadevajmo za iskanje smisla, drobnih radosti, veselja, ki so v nas že od nekdaj, le znova jih moramo obuditi. "Starejši tudi velikokrat izgubijo odgovornost do življenja. Le sami smo odgovorni zanj, zato se ne smemo prepuščat drugim," nas še spominja znana mariborska psihiatrinja.

Odgovornejša do starejših pa naj bo tudi družba. Zato se ob svetovnem dnevu starejših spomnimo, da jih je vse preveč na obrobju in čakajo na našo bližino, našo besedo in kakšno dobro dejanje.