Banka Slovenije in Policija sta se odzvali na razkritje Nove KBM, da so v zadnjih mesecih zaznali povečano število tako imenovanih spletnih »ljubezenskih prevar«. Nasedlo jim je 14 komitentk, ki so goljufom nakazale več kot 200.000 evrov.

Težko rešljivi primeri

Policisti statistike ljubezenskih prevar ne vodijo. Dodajajo, da gre pri tem za kaznivo dejanje goljufije goljufije po 211. členu kazenskega zakonika.

»Ljubezenske/romantične prevare delujejo po principu nigerijskih prevar, kjer goljufi preslepijo žrtve z različnimi obljubami, da le - te nakažejo denarna sredstva (velikokrat z uporabo sistemov za prenos gotovine - Western Union, MoneyGram), običajno v države tretjega sveta,« zapiše predstavnik Generalne policijske postaje Drago Menegalija.

Pojasnjujejo še, da so možnosti za izsleditev storilca in pridobitve izgubljenih sredstev v tovrstnih primerih zaradi mednarodnih elementov zelo otežene. Denarna sredstva, ki jih oškodovanci v takih primerih nakažejo, so v veliki meri za vedno izgubljena.

Najpomembnejša je preventiva

Občanom svetujejo, da na tovrstne prejete pošte ne odgovarjajo, ne posredujejo svojih osebnih podatkov in ne izvršujejo kakršnihkoli nakazil. Svetujejo tudi previdnost pri vzpostavljanju stikov na raznih družbenih omrežjih z osebami, ki jih ne poznajo, oziroma so še posebej previdni, ko take osebe iz različnih razlogov prosijo ali zahtevajo denarna sredstva. Če pa so bili s tovrstno goljufijo oškodovani, pa naj se obrnejo na najbližjo policijsko enoto.

»Ob prejetju tovrstne pošte ali vzpostavitvi stikov preko socialnih omrežij lahko občan podatke o pošiljatelju/sporočevalcu ali vsebini preveri preko spletnih iskalnikov. Z malo truda je mogoče ugotoviti, da gre za prevaro, saj se vsebine pisem najverjetneje že nahajajo na raznih forumih ali listah nigerijskih pisem, ki jih z namenom osveščanja javnosti ustvarjajo nekatere ustanove,« še piše Drago Menegalija.

Ukrepi se zaostrujejo, bodo učinkoviti?

Tudi Banka Slovenije tovrstne statistike še ne vodi. A po lani sprejetem Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih bodo morale komercialne banke vsaj enkrat letno posredovati statistične podatke o prevarah in goljufijah, povezanih z različnimi načini plačili.

Banka Slovenije pa je izdala tudi smernice, s katerimi določa, da mora ponudnik plačilnih storitev sporočati statistične podatke o skupnem obsegu in skupni vrednosti plačilnih transakcij ter o skupnem obsegu in skupni vrednosti goljufivih transakcij, pri čemer kot goljufive plačilne transakcije štejejo opravljene neodobrene plačilne transakcije in plačilne transakcije, ki so rezultat prevare plačnika s strani goljufa.

»Ne glede na navedeno pa dodajamo, da tudi tovrstni statistični podatki, ki jih bodo v prihodnje poročali ponudniki plačilnih storitev, verjetno ne bodo vsebovali podatkov o prevarah, ki so predmet konkretnega vprašanja. V konkretnem primeru prevare, sodeč po medijskih objavah, namreč ni šlo za izvršitev neodobrenih plačilnih transakcij, ampak za ravnanja plačnikov, ki so sami odredili plačilno transakcijo, česar pa ponudnik plačilnih storitev ne more zaznati kot goljufijo, če ga o tem uporabnik ne obvesti sam,« so nam o »ljubezenskih prevarah« so še sporočili z Banke Slovenije.