Mladinski dom Maribor, ki deluje pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in izvaja programe za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami - tudi stanovanjske skupine - v času pandemije z ukrepom zaprtja šol ni zaprl vrat. S prilagoditvami izvajajo skoraj vse programe. V domu, ki deluje po modelu družinske vzgoje, je v običajnih razmerah nastanjenih približno 100 otrok in mladostnikov z različnih koncev države, v teh dneh jih je tam ostala približno polovica.

Pol jih je v domu, pol pa doma

Petdeset otrok je torej doma oziroma pri skrbnikih, tako njim, kot tistim v domu je bilo treba zagotoviti pripomočke za pouk na daljavo, pri katerem se povežejo s kar 37-imi šolami. Medtem ko še čakajo na enajst računalnikov, ki naj bi jih zagotovilo ministrstvo, so priskočila na pomoč podjetja z donacijami, računalnike pa so otrokom posodili tudi zaposleni. Stanovanjske enote delujejo kot običajno in družbeno izolirane kot družine. »Otroci, ki so nameščeni v skupinah v vmesnem času ne morejo hoditi k staršem in skrbnikom in morajo ostati v domu«, pove vršilec dolžnosti ravnatelja Peter Ambrožič in se strinja, da je za otroke v času zaščitnih omejitev tudi stresno, ne morejo namreč obiskati domačih in ostajajo ves čas v domu. Pravi, do so imeli »določene primere groženj s samošpoškodbami, tudi zaradi tega, ker otrok ni mogel imeti stika s starši. To smo tudi rešili, dobili smo namreč dovoljenje sodišča, da smo ga lahko poslali v matično družino."

Povečal se je obseg dela

Tudi v času pandemije je ostalo odprtih 10 stanovanjskih skupin, tudi tri vzgojne skupine v enoti Slivnica, izvajajo socialno-terapevtsko hortikulturo in program mladinskih stanovanj, mladostniki pa so redno v stiku s koordinatorjem. Edini program, ki so ga začasno ustavili, je poldevni program za otroke, ki niso nameščeni v dom s sklepom sodišč.
Obseg dela vzgojiteljev se je močno povečal, pravi Peter Ambrožič, saj poskušajo v času izolacije tudi z različnimi dejavnostmi in družabnimi igrami vzdrževati čim bolj znosen potek dni, »treba pa še je tudi z otroki, ki so v vmesnem času doma, imeti reden kontakt, vsaki dan jih vgojitelji kličejo, z njimi poskušajo delati in to od domačih nalog do učne pomoči«, dodaja.

Glede preskrbljenosti z zaščitnimi sredstvi pravi, da so v začetku imeli velike težave in so bili prepuščeni lastni iznajdljivost, pridobivali so jih prek zasebnega sektorja, prek donacij, sami so obredli vse lekarne, »zdaj pa se je to sprostilo in tudi država zagotavlja zadostna zaščitna sredstva, razkužila, maske in rokavice«, je še povedal Peter Ambrožič in poudaril, da ves čas skrbijo za zdravstveno varnost.

V okviru Mladinskega doma Maribor deluje tudi prva točka za žrtve nasilja FIRST (del naconalne mreže), kot pravi ravnatelj doma, v času pandemije ne zaznavajo, da bi se po pomoč v stiski nanjo obrnilo več otrok in mladostnikov. Sicer pa je točka namenjena tudi odraslim žrtvam vseh oblik nasilja.