Na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru so se lotili zanimive raziskave in sicer o delu od doma. Najbolj jih je zanimalo, kako ukrepi zaradi koronavirusa vplivajo na naše delovne rutine. V raziskavo so pritegnili okrog sto oseb, ki v času epidemije delajo od doma; delni rezultati raziskave, trajala bo do maja, so zelo zanimivi.

V raziskovalni načrt so strokovnjaki vključili vseh pet delovnih dni v tednu. Kot pravi vodja raziskave, izredna profesorica Sara Tement, je prednost dela od doma, da je veliko bolj prilagodljivo: »Na nek način postaneš gospodar nad svojim urnikom in ga prilagodiš tudi zasebnim aktivnostim.«
Veliko sodelujočih v raziskavi je omenilo, da je takšno delo veliko učinkovitejše: »Sestanki preko spleta so bolj usmerjeni, krajši in bolj učinkoviti.«

Na ta način imajo zaposleni tudi več časa za družino in med delom si lahko vzamejo več odmorov kot v običajnem delovnem ritmu. Slabost takšnega dela pa je seveda pomanjkanje stikov s sodelavci: »Med izjavami sodelujočih v raziskavi je mogoče zaslediti, da je takšno izolirano delo precej neustvarjalno, ker ne pride do interakcij med sodelavci, ki bi vodilo v ustvarjalnje novih idej.«

Ob takem delu pa ljudje težje ločimo poslovno in družinsko življenje; pa tudi delovni dan je tako morda daljši. Izkušnje iz tujih raziskav sicer kažejo, da je delo od doma v porastu; veliko držav je že sprejelo zakonske prilagoditve, vendar pa podjetja beležijo tudi slabe strani: »Poročajo namreč o tem, da so zaposleni manj pripadni delovni organizaciji, da učinkovitost ni tolikšna in da se zaposleni počutijo manj povezani med seboj,« zato se odrekajo tovrstnim praksam pri organizaciji dela v podjetju, še dodaja doktorica Sara Tement.