Klicem na pomoč, ki v teh dneh prihajajo iz mariborskega univerzitetnega kliničnega centra, so se v velikem številu, poleg dijakov zdravstvenih in drugih šol ter študentov mariborske medicinske fakultete in še nekaterih, odzvali tudi številni meščani, ki želijo pomagati kot prostovoljci.

Mlade iz srednje zdravstvene šole, Fakultete za zdravstvene vede in Medicinske fakultete tovrstne izkušnje tudi bogatijo za njihov življenjski poklic. "Predvsem pa jih bogati tudi ta odnos, ki ga ustvarjajo z nami, to je tudi tisto, kar si želimo, da ponesejo naprej, da bodo lahko s temi izkušnjami pomagali pacientom," izpostavlja Mojca Dobnik, strokovna vodja zdravstvene nege samostojnih medicinskih oddelkov in klinike.

Z zaposlenimi in tamkajšnjimi bolniki se veliko bolj kot kadarkoli prepletajo vezi tudi z drugimi prostovoljci, ki so se v tem času odzvali v veliki meri, za kar so jim v bolnišnici neizmerno hvaležni, saj jih bodo vključili v dela, za katera jim zmanjkuje časa. "Gre za zelo povečano število materiala, njihovih prevozov, spremstev pacientov, hranjenja in pomoč pri zdravstveni negi nasploh," pravi Dobnikova.

S pomočjo prostovoljcev bodo bolnikom lažje zagotavljali in ohranjali dostojanstvo, več časa bo za kakšno prijazno besedo. Vabilu na pomoč pa so se poleg študentov mariborske medicinske fakultete odzvali tudi študentje nekaterih drugih fakultet, pa tudi prostovoljci mariborskega Rdečega križa. "Tudi ta pomoč nam je zelo dragocena, saj bodo pomagali pri organizacijskem delu, kar je sicer velik zalogaj za bolnišnico," meni Mojca Dobnik.

Kljub velikemu pomanjkanju medicinskih sester pa v zdravstveni negi v mariborski bolnišnici zagotavljajo, da ne bodo pred vrati pustili prav nobenega pacienta, saj jih čut za sočloveka žene naprej. Priznavajo pa, da so že vsi zelo utrujeni. Med negovalnim kadrom je tudi že vse več bolniških odsotnosti zaradi izgorelosti. Ob tem pa medicinske sestre sporočajo, da bodo svoje vrste strnile tako, da bodo vsem hospitaliziranim bolnikom, tudi ne covidnim, pomagale enako kvalitetno.