Pred dobrima dvema mesecema je infrastrukturno ministrstvo, na čelu katerega je bila takrat še Alenka Bratušek, objavilo javni poziv za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za projekt dolgoročnega obratovanja Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Do 16. marca, ko se je iztekel rok za prijavo na poziv, so zainteresirani poslali tri nezavezujoče ponudbe. A na ministrstvu, ki ga zdaj vodi Jernej Vrtovec, pravijo, da jih še niso odprli, niti še niso odločeni, kako z mariborskim letališčem v prihodnje.

Zanimanje za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za projekt dolgoročnega obratovanja Letališča Edvarda Rusjana Maribor so torej pokazali trije potencialni investitorji, njihovih vlog pa na ministrstvu za infrastrukturo zaradi razmer še niso pregledali. Kot so sporočili, odpiranje vlog in izdelavo zapisnika načrtujejo še v tem tednu.

Kdo bi lahko bili tisti, ki jih zanima mariborsko letališče, torej ni znano. Neuradno bi to lahko bila družba Turkish Airlines, ki se jo je v zvezi z mariborskim letališčem že omenjalo. Kot tudi kuvajtsko družbo s sedežem v Švici, Agility Logistics, ki je lani jeseni preko lobista iskala informacije o letališču. Sicer pa je ministrstvo za infrastrukturo v pred dvema mesecema objavljenem pozivu interesentom dalo možnost, da brez omejitev predstavijo lastne predloge, tudi glede višine investicije, dolžine trajanja razmerja, pa tudi prenosa lastninske pravice za mariborsko letališče.

Kako bodo v zvezi s tem ravnali na ministrstvu za infrastrukturo, pa še ni jasno. Kot so sporočili, bodo šele na podlagi prejetih vlog sprejeli odločitev o nadaljevanju in pripravi ustreznih strokovnih podlag ali zaustavitvi priprave postopka sklenitve javno-zasebnega partnerstva.

Mariborsko letališče, ki je sicer od lani poleti v upravljanju državne DRI, mora ostati odprto do novembra naslednje leto, sicer lahko evropska unija zahteva vračilo 6 do 10 milijonov evrov, ki jih je Slovenija porabila za njegovo obnovo. Za dodaten zaplet so poskrbeli tudi nekdanji kitajski najemniki letališča in lastniki okoliških zemljišč, ki državo tožijo zaradi služnosti na njhovih nepremičninah in povzročitve poslovne škode.