Manj kot mesec dni po končanju nove brvi čez Dravo na mariborskem Lentu so nas poslušalci obvestili, da so na njeni konstrukciji že opazili več pomanjkljivosti. Ker je brv že med gradnjo razdelila mariborsko javnost, mnogi pa so se obregnili tudi ob ceno – ta je bila dobre 4 milijone evrov ob 3-milijonskem sofinanciranju EU – smo na občino naslovili vprašanja, kako je z odpravo napak.

Mnogi sprehajalci so le nekaj tednov po odprtju Splavarske brvi v Mariboru ugotovili, da vijaki že kažejo znake korozije in na lesenem opažu puščajo neestetske sledi. Številne deske so razpokane in se slabo prilegajo, polomljen je tudi del razsvetljave. Podžupan Samo Peter Medved pravi, da napake niso neobičajne ali tako velike, da bi zmanjšale funkcionalnost brvi:

"Celoten most je še v garancijski dobi. Mi spremljamo in vse reklamacije popisujemo ter jih predajamo izvajalcu. Vse to je zavarovano z ustrezno bančno garancijo za odpravo napak v garancijski dobi. Kar se tega tiče bomo seveda vztrajali, da izvajalec napake odpravi."

Nekatere je zmotilo tudi, da so ob slovenskem lesu na brv namestili tudi afriškega. Lesene obloge pa so že izgubile prvotni sijaj.

"Gre za les azobe, ki je eden najbolj kvalitetnih lesov nasploh, izredno velike gostote, katerega tudi ni predvideno oljiti. Les je vsekakor naravna stvar, ki ni enaka betonu ali jeklu. Takšno delovanje je pričakovano in tudi ta les bo dobil svojo patino," pravi podžupan.

Neurja so odnesla tudi del nasipa ob betonskih temeljih.

"V tem času trava ni zrasla v takšnem obsegu in se ni vzpostavil koreninski sistem, da bi preprečeval to erozijo. Na desnobrežnem oporniku je izvajalec na osnovi naših pripomb vgradil tudi dodatne kanalete za preprečitev erozije," odgovarja Medved.

Slavnostnega odprtja brvi sicer še ni bilo. Načrtovano je septembra v sodelovanju s španskim veleposlaništvom, saj so jo zasnovali tamkajšnji arhitekti.